Slovenija aktivno dela v smeri odpiranja meja s sosednjimi državami, je na današnji novinarski konferenci zatrdil vladni govorec Jelko Kacin. A končno odločitev o tem suvereno sprejme vsaka posamična država, je spomnil.
Glede dogovarjanja Slovenije o prehajanju meja z drugimi državami je Kacin na današnji vladni novinarski konferenci zavrnil očitke na račun dela slovenske diplomacije. “Slovenija je zelo proaktivna, diplomacija je vzpostavila neposredne stike,” je zatrdil. Po njegovih besedah “nimamo težav s sosedi“, poroča STA.
V zvezi z Avstrijo je Kacin ocenil, da je bilo “sporočil z naše strani dovolj“. Spomnil je, da se prehajanje nemško-avstrijske meje za turiste predvideva šele s 15. junijem, ocenil pa je tudi, da je odpiranje meja Avstrije z drugimi državami – Češko, Slovaško in Madžarsko – bolj črka na papirju kot dejansko stanje.
Slovenija trenutno s Hrvaško dogovarja tehnični dogovor med policijama. Nazadnje je Ljubljana hrvaškim kolegom poslala osnutek in sedaj pričakuje odgovor Zagreba.
Kacin je ob tem dodal, da so s Hrvaško “stvari v veliki meri že sproščene“, problem pa je želja Hrvatov, da ob prehodu meje tujci navedejo lokacijo, na kateri se bodo zadrževali, ter telefonsko številko, da bi jih lahko obveščali v primeru novega izbruha covida-19. “Za standarde v Sloveniji je to nesprejemljivo, Slovenci so prepričani, da jim ni treba dajati takih informacij osebnega značaja. A to so novi covid standardi, na katere se bo treba privaditi,” je opozoril govorec.
Z Madžarsko lahko premik po Kacinovih besedah pričakujemo “zdaj zdaj“, NIJZ je v stikih z madžarsko stranjo.
Predstojnik centra za nalezljive bolezni pri NIJZ Mario Fafangel je sicer potrdil, da je epidemiološka slika, upoštevajoč kazalec 14-dnevne kumulativne pojavnosti na 100.000 prebivalcev, tako v Sloveniji kot v vseh sosednjih državah z izjemo Italije ugodna. Ta kazalnik in število opravljenih testiranj NIJZ upošteva pri pripravi tedenske ocene epidemiološkega stanja v soseščini.
Je pa poudaril, da možnost uvoženih primerov novega koronavirusa ostaja realnost. Zato strokovnjaki zagovarjajo postopno liberalizacijo.
Kacin je sicer komentiral tudi dejstvo, da Slovenije zaenkrat ni na seznamu držav, za katere grške oblasti predvidevajo možnost liberalizacije vstopa v državo. Poudaril je, da v javnosti kroži začasen in neuraden seznam. “Ko bo potrjen in bo postal uraden, pričakujemo, da bo na njem tudi Slovenija,” je pojasnil. Nenazadnje je Slovenija že na seznamu držav, katerih državljani bodo lahko od 9. junija pripotovali v Ciper, Grčija in Ciper pa predstavljata “nekakšen paket“.
Slovensko veleposlaništvo v Atenah je sicer v stikih s tamkajšnjimi oblastmi. “Zadnji stiki z ministrstvom za zunanje zadeve so izrazito pozitivni,” je zatrdil Kacin in dodal, da je tudi letos moč pričakovati čarterske polete z Brnika na grške otoke.
Slovenski in avstrijski minister o prehajanju meje
Na predlog ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa je danes, 25. maja 2020, potekal telefonski pogovor z zveznim ministrom za notranje zadeve Republike Avstrije Karlom Nehammerjem, pa so sporočili iz ministrstva za notranje zadeve.
Ministra sta se strinjala, da je sodelovanje med ministrstvoma in policijama dobro. Izmenjala sta si informacije o epidemiološki situaciji, minister Hojs pa je sogovornika pozval k podaji razlogov, zakaj Avstrija zaenkrat še ni odprla meje s Slovenijo. Nehammer je izpostavil dva razloga, in sicer skrb, da bi državljani Italije prišli v Avstrijo prek Slovenije in Hrvaške (zdravstvena situacija v Italiji namreč še ni takšna, da bi Avstrija lahko sprostila vstop) ter nezakonite migracije.
Hojs je sogovorniku predstavil ukrepe, ki jih ima Slovenija ob vstopu iz Italije, in zagotovil, da bodo ostali do izboljšanja epidemiološke slike v tej državi in do sklenitve tehničnega dogovora med državama. Izrazil je prepričanje, da bo odločitev Avstrije o odpravi ukrepov na meji s Slovenijo sprejeta čim prej.
Ministra sta govorila tudi o migracijski situaciji v državah. Avstrijski minister je ob tem napovedal organizacijo ministrske konference o varovanju meja, minister Hojs je predlog podprl in napovedal aktivno udeležbo Slovenije.