Več kot dve stoletji so cepiva pomagala narediti svet varnejši – od prvega cepiva, razvitega za zaščito pred črnimi kozami, do najnovejših cepiv mRNA, ki se uporabljajo za preprečevanje težjih oblik COVID-19.
Cepiva nas ščitijo kot posameznike in nam pomagajo zaščititi drug drugega kot člane svetovne skupnosti. Tema Evropskega tedna cepljenja 2022 je “Dolgo življenje za vse”. Njegov cilj je okrepiti pomen pravičnega in razširjenega dostopa do cepiv ter prispevati k dolgemu in zdravemu življenju vseh.
Osnovni cilj letošnjega Evropskega tedna cepljenja je združiti partnerje in sodelavce iz celotne evropske regije Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), da se osredotočijo na pomen cepljenja za zaščito ljudi vseh starosti in okolij pred boleznimi, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem in ozaveščanje ljudi o izrednem zgodovinskem pomenu cepljenja. Veliko je bilo doseženega in v zadnjih desetletjih smo bili priča pospešenemu napredku pri obvladovanju številnih bolezni, a v letu 2022 je pred nami še veliko izzivov. Pandemija covida-19 je žal s seboj prinesla tudi politično preigravanje na področju dostopnosti cepiv in otežila izvajanje rednega programa cepljenja v več državah.
Pomen cepljenja
Podatki kažejo, da so cepljenja prinesla ogromno zdravstveno korist tako posamezniku kot vsemu človeštvu. Zahvaljujoč cepljenju sedaj mnogih nalezljivih bolezni, zaradi katerih so ljudje nekoč hudo zbolevali, postali invalidi ali celo umirali, ne srečamo več.
Cilj cepljenja je zaščita pred zbolevanjem in s tem pred posledicami bolezni. Čeprav sodobna medicina v večini primerov takih bolezni zna preprečiti smrtni izid, pa so posledice zbolevanja (subjektivne težave, tveganje dolgotrajnih posledic bolezni, stroški zdravljenja) nesorazmerno velike v primerjavi s stroški in neželenimi učinki cepljenja. Cepljenje ima dokazane koristi za zdravje cepljenega posameznika. Pri nekaterih cepljenjih pa je namen tudi vzpostavitev kolektivne odpornosti proti določeni bolezni v celotni populaciji. Tako lahko preprečimo širjenje povzročiteljev med prebivalstvom ali bolezen celo izkoreninimo. Pri tem je pomembno, da dosežemo zadostno precepljenost ciljne populacije (npr. 95% v primeru cepljenja proti ošpicam). Kolektivna imunost omeji širjenje povzročiteljev in tako varuje pred okužbo tudi tiste, ki s cepljenjem še niso pridobili odpornosti ali se zaradi kontraindikacij in drugih razlogov ne morejo cepiti.
Cepljenje spada med največje uspehe v zgodovini medicine in hkrati tudi med največja upanja za medicino prihodnosti. Osnovna ideja cepljenja se je porodila iz opazovanja in spoznanja, da ljudje, ki so preboleli (in preživeli) nekatere kužne bolezni (npr. črne koze, davico, ošpice, norice) pozneje niso več zboleli za enako boleznijo, čeprav so bili v stiku z okuženimi osebami. Že stoletja pred našim štetjem so Kitajci iz krast bolnikov s črnimi kozami izdelovali praške – cepiva, ki so jih vtirali v kožo zdravim ljudem, da bi jih zaščitili pred okužbo med epidemijami črnih koz. Danes delovanje takega ‘cepiva’ lahko pojasnimo s tem, da so se virusi med sušenjem krast na soncu inaktivirali. Ko so potem mrtve viruse vtrli v kožo, je imunski sistem cepljenega človeka izdelal protivirusna protitelesa, ki so pozneje ščitila organizem ob vdoru živih virusov črnih koz.
Proti mnogim nalezljivim boleznim zaenkrat še nimamo cepiv, potekajo pa raziskave novih metod za izdelavo cepiv. Po vsem svetu si znanstveniki prizadevajo, da bi še izboljšali doslej poznana cepiva v smislu učinkovitosti, varnosti in primernosti za množično uporabo.
Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje
-
-
-
-
-
