»Edem je strokovni izraz za oteklino, o limfedemu pa govorimo takrat, ko je vzrok za nastanek te otekline motnja ali nedelovanje limfnega sistema,« pojasnjuje Silva Uršič,
predsednica slovenskega strokovnega združenja za limfedem (SSZL).
Nastanek edema oziroma limfedema
Limfni sistem je zelo pomemben, čeprav dolgo časa zapostavljen sistem v našem organizmu. Deluje kot transportni sistem pri odstranjevanju odpadnih snovi in tekočine iz tkiva. Limfne žile iz medceličja posrkajo tekočino in odpadne snovi in to transportirajo do bezgavk. Bezgavke ali limfni vozli so zelo važne postaje limfnega sistema in hkrati našega obrambnega sistema. So nekakšen biološki filter – njih naloga je da limfo prečistijo in uničijo vse škodljive snovi v njej. Iz bezgavk pa gre ta prečiščena limfa zopet po limfnih žilah naprej, do izliva v venski del krvnega obtoka.
V kolikor je ta pot kjerkoli prekinjena ali če so tu kakšne ovire, zapore – npr. ko so limfne žile poškodovane ali pa bezgavke ne funkcionirajo, to pomeni, da vsa odvečna tekočina in odpadne snovi zastajajo v tkivu in posledično prihaja do nastanka edema oz. limfedema.
Primarni limfedem
»Motnje v delovanju limfnega sistema so lahko prirojene in takrat govorimo o primarnem limfedemu. Primarni limfedem se le redkokdaj pokaže že ob rojstvu, pojavi se lahko kadarkoli kasneje v življenju in sicer največkrat ob določenih hormonskih prelomnicah (puberteta, nosečnost, menopavza) ali pa ga sprožijo večje fizičnih, tudi psihične preobremenitve,« pojasnjuje Uršičeva.
Sekundarni limfedem
»Za nastanek sekundarnega limfedem je ponavadi vzrok neko drugo obolenje, operativni poseg, obsevanja, multiple poškodbe, infekcije,…Nam najbolj znani so sekundarni limfedemi po odstranitvi bezgavk, kot posledice zdravljenja rakavih obolenj (npr. raka dojke).
Najbolj pogosto se limfedem pojavi na okončinah npr. roki ali nogi, prav tako pa lahko na trupu, glavi, vratu, genitalijah. Tako na primer, če so pri operaciji raka dojke odstranjene pazdušne bezgavke obstaja možnost za nastanek limfedema roke in prsnega koša na prizadeti strani.«
Limfedem ponavadi ni boleč
»Limfedem lahko nastaja počasi ali pa se pojavi zelo hitro. Ponavadi ni boleč. Pacient najprej začuti, kot da je tkivo bolj napeto, polno, da je npr. roka bolj težka, da ga prstan tišči. Pacienti, pri katerih vemo da obstaja nevarnost nastanka limfedema, in to velja predvsem za sekundarni limfedem po operacijah in poškodbah, bi praviloma morali že v bolnišnici dobiti navodila kako lahko delujejo preventivno. Na primer, da se izogibajo soncu in vročini, da pazijo na telesno težo, da ne nosijo težkih bremen na prizadeti okončini, da izvajajo pravilno telesno aktivnost,..ipd. V tej fazi si lahko pomaga s počitkom, z dvigom prizadete okončine, z samopovijanjem ali preventivnimi kompresijskimi oblačili,« pojasnjuje Uršičeva.
Veliko informacij o tem najdejo bolniki tudi na spletni strani www.limfedem.si. (V letu 2019 je združenje za limfedem – SSZL organiziralo delavnice samopovijanja za bolnike z limfedemom na 5 različnih lokacijah po Sloveniji. Za bolnike imajo pripravljene informacije v obliki zloženk, nudijo jim povezave na mednarodne forume, pripravljen imajo register usposobljenih limfterapevtov. V kolikor želijo se lahko tudi včlanijo z združenje) .
Limfedem je kronično stanje, nujno je pravočasno zdravljenje
Vendar ko vse to ni več dovolj in se po določenem času opazi, da se je povečal obseg roke/noge in če ne prej, je tedaj potrebno takoj ukrepati in se posvetovati z zdravnikom. Tukaj je potrebna ustrezna terapija, da se prepreči poslabšanje stanja. Limfedem je namreč kronično stanje, ki napreduje v kolikor ni pravilno in pravočasno zdravljeno. Terapija, ki se je po doslej, po mednarodnih smernicah pokazala kot najučinkovitejša je kombinirana dekongestivna terapija (CDT) limfedema, ki je kombinacija štirih terapevtskih postopkov: manualne limfne drenaže, zunanje kompresije, terapevtskih vaj in nege kože.
»Manualna limfna drenaža je nežna manualna tehnika s katero vplivamo na pospešeno krčenje limfnih žil in s tem limfni tok. Zunanja kompresija se izvaja s kompresijskim povijanjem oz. kasneje, ko se je limfedem že zmanjšal s po meri narejenimi kompresijskimi oblačili. Izjemnega pomena so tudi izbrane terapevtske vaje, ki jih terapevt prilagodi posameznemu bolniku, glede na njegovo stanje in seveda navodila za nego kože, katera mora biti v optimalnem stanju, da se izognemo nepotrebnim infekcijam in posledično poslabšanju limfedema. Terapijo lahko izvajajo le dobro strokovno usposobljeni terapevti – limfterapevti. Obstajajo tudi poskusi kirurškega zdravljenja limfedema, ki pa pridejo v poštev kadar konzervativna terapija ne daje ustreznih rezultatov,« še pojasnjuje Uršičeva.