Starejši zakonci so pogosto začudeni, kako hitro mineva skupno življenje. V tretjem življenjskem obdobju se zakon pogosto umiri in zakonca skupaj uživata svoje dni.
Žal pa se včasih pojavijo tudi prepiri in zagrenjenost se poveča. Zakonca se morata v takšnih trenutkih zavedati, da je le v njuni moči, kako bosta skupaj preživela starost, pomembno je, da si povesta, kaj si želita v odnosu in izkoristita dneve, ki so jima še dani.
Tretje življenjsko obdobje pa je za zakonca tudi čas negotovosti, saj ne vesta, koliko dolgo bosta še skupaj, koliko skupnih dni jima je še dano, kdo se bo poslovil prej …
Zmanjšuje se interes po materialnih dobrinah, povečuje pa se nuja za urejene odnose in duhovnost. V tretjem življenjskem obdobju zakonca pogosto spremljajo tudi bolezni in poškodbe, a tudi to lažje premagajo, ker imajo ob sebi nekoga, ki zanje skrbi, ker so ljubljeni in nekomu pripadajo.
Zavedanje, da bo eden od zakoncev najverjetneje ostal sam, da bo postelja prazna, je vse močnejše. Strah pred smrtjo pa lahko zmanjša duhovnost.
Celoten prispevek psihoterapevta Janeza Logarja boste našli tukaj.
-
-
-
-
-
