Praznovanje velike noči, ki je največji krščanski praznik, za katerega se člani družine po tradiciji vrnejo domov iz še tako oddaljenih krajev, bo letos zaradi epidemije novega koronavirusa prilagojeno. Praznovali bomo s tistimi, s katerimi živimo v istem gospodinjstvu, maše in obrede pa bo mogoče spremljati preko medijev in družbenih omrežij.
A zaslužni profesor na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske filozofske fakultete Janez Bogataj je za STA poudaril, da epidemija ni prizadela bistva velike noči, saj je bila ta vedno, tako kot božič, usmerjena v intimo človekovega okolja.
Res pa je epidemija po njegovih besedah prizadela globalne potrošniške oblike, ki so v zadnjih letih postale sestavni del praznikov.
Tudi po prepričanju Cerkve na Slovenskem bo velikonočni čas kljub nastalim razmeram mogoče praznovati polno. Prav tako bo mogoče spoštovati veliko šeg, ki so značilne bodisi za celotno Slovenijo bodisi za posamezna območja.
Praznični velikonočni čas se je začel z velikim četrtkom
Do srede pred veliko nočjo se je moralo na podeželju po izročilu končati delo na prostem, da so se lahko začele priprave na praznovanje. Praznični dnevi so se začeli z današnjim velikim četrtkom, ko se v Cerkvi spominjajo Jezusove zadnje večerje z apostoli.
Na veliki petek se bodo verniki spominjali dneva, ko je Jezus trpel in umrl na križu. Na ta dan je v Cerkvi zapovedan strogi post. Jezuiti so konec 16. in v začetku 17. stoletja v cerkvah začeli postavljati božje grobove s podobo ali kipom mrtvega Kristusa, posnemati pa so jih začele farne cerkve. Verniki so hodili “božje grobove molit”, kot so rekli. V Ljubljani je bila denimo navada, da so obiskali vsaj pet božjih grobov.
Pravo praznovanje velike noči pa se po izročilu začne na veliko soboto opoldne. Takrat so velikonočne jedi že pripravljene, da jih odnesejo k blagoslovu. Valvasor je za Kranjsko 17. stoletja zapisal, da so k blagoslovu nesli prekajeno svinjino, osoljeno govedino, kuhana jajca in velikonočni kolač z nastrganim sirom in rozinami, ki je lahko tehtal skoraj 17 kilogramov. Velikonočne jedi v slovenski Istri pa so bile nizke nekvašene pogače, pečene na žerjavici, potica in jagnje.
Povzeto po STA
-
-
-
-
-
