Vlada je na torkovi dopisni seji dokončno potrdila predlog petega protikoronskga zakona. Gre za sveženj ukrepov, ki zajema ukrepe na področju zdravstva, dela, socialnega varstva, gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, izvrševanja kazenskih sankcij in pravosodja, kmetijstva, gospodarstva in prehrane ter infrastrukture, so sporočili pozno zvečer.
Predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covida-19, katerega nosilec je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, na novo uvaja oziroma podaljšuje že veljavne ukrepe, ki v ospredje postavljajo zaščito delovnih mest, skrb za starejše in preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom. Vlada je v splošnem besedilo zakona potrdila že minulo sredo, a je bil zakon nato še nekaj dni odprt za manjše popravke. Besedilo je prejšnji teden že predstavil minister za delo Janez Cigler Kralj.
S ciljem skrbi za ranljive skupine predlog zakona vključuje številne ukrepe, pomembne z vidika preprečevanja širjenja in omejevanja okužb. V domovih za starejše in pri ostalih izvajalcih socialno varstvenih storitev in zdravstvenih dejavnosti se omogoča začasna razporeditev zaposlenih, uvajajo se novi dodatki k plači.
Predlog tako ustvarja pravno podlago za začasno prerazporeditev zaposlenih, če pride do potrebe zaradi izbruha okužbe. Predvidena je uvedba dodatka za neposredno delo v sivih ali rdečih conah v višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače.
Za zagotavljanje finančne vzdržnosti domov za starejše se med drugim uvajata ukrepa financiranja zaščitne opreme za izvajanje ukrepov omejevanja okužbe in kritja stroška izpada prihodkov zaradi nezasedenih zmogljivosti.
Na področju zdravstva se uvaja možnost koriščenja odsotnosti od dela do treh delovnih dni zaradi bolezni brez potrdila osebnega zdravnika. Minister je prejšnji teden dejal, da bo takšnih dni na leto maksimalno devet. Poenostavlja se še postopek izdaje karantenske odločbe.
Med ključnimi ukrepi je tudi rešitev za skrajšanje čakalnih vrst v zdravstvu, in sicer tako, da se odpre možnost financiranja iz zdravstvene blagajne vsem izvajalcem, ki imajo registrirano zdravstveno dejavnost, torej tudi zasebnim.
Nenazadnje pa naj bi s sprejemom zakona pristojnost za vodenje prekrškovnega postopka in izrekanje glob po zakonu o nalezljivih boleznih podelili tudi policiji in občinskemu redarstvu in tako razbremenili zdravstveno inšpekcijo.
Povzeto po STA
-
-
-
-
-
