“Vročina v okolju lahko povzroči številne škodljive vplive na zdravje, zlasti pri občutljivejših skupinah prebivalstva. Z upoštevanjem napotkov za ravnanje v obdobju visokih temperatur lahko škodljive vplive omilimo ali preprečimo,” pišejo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Koga lahko vročina najbolj prizadene?
Med ranljive zagotovo spadajo starejši in otroci, bolniki: bolj ogroženi so bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in sposobnost presojanja (npr. bolniki s srčno žilnimi obolenji in obolenji dihal, diabetiki, bolniki z obolenji ledvic, bolniki z duševnimi motnjami, nepokretni; na uravnavanje toplote vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil),
osebe s socialno-ekonomskimi problemi (ljudi z nizkim socialno-ekonomskim statusom, brezdomci, socialno izolirani, prebivalci, ki imajo slabši dostop do zdravstvenih ustanov),
osebe, ki so dodatno izpostavljene nekaterim dejavnikom iz okolja (onesnaženemu zraku; imajo slabše bivalne pogoje: bivajo v podstrešnih stanovanjih, v slabše prezračenih ali prenatrpanih prostorih, brez naprav za klimatizacijo; delavci, ki delajo na prostem in prebivalce mest).
Zdravstvene težave, ki jih vročina lahko povzroči
Daljše obdobje vročine lahko povzroči različne težave in pregretje telesa: kožne izpuščaje, vročinske krče, vročinsko izčrpanost, omedlevico – kratkotrajno izgubo zavesti,vročinsko kap.
Pri NIJZ pa svetujejo, kako preprečiti težave, ki lahko nastanejo zaradi vročine: “Težave preprečimo tako, da zmanjšamo obremenitev telesa s toploto, zmanjšamo izpostavljenost vročini.“
Umaknemo se v SENCO ali v HLADNEJŠE PROSTORE, zmanjšamo nastajanje toplote:
OMEJIMO FIZIČNO AKTIVNOST. Fizično aktivnost na prostem omejimo na jutranje in večerne ure. Uživamo »lahko hrano«, v manjših obrokih.
Če telesu omogočimo odvajanje toplote, je manj možnosti, da nas vročina prizadene. To storimo s pravilno izbiro OBLAČIL, zadostnim uživanjem TEKOČIN.
NIJZ podarja, da pomagajmo tudi drugim:
Nekateri ljudje so bolj OGROŽENI. Bodimo posebej pozorni na znake prizadetosti pri njih.
NIKOLI ne puščamo nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu.
V primeru pregretja bolnika umaknemo na hladno (v senco ali hladen prostor). V primeru vročinske kapi takoj pokličemo ZDRAVNIŠKO POMOČ, obolelega ves čas hladimo. Z zdravnikom se posvetujemo tudi, če imamo neobičajne težave, ki ne minejo ali se večajo.
Ne pozabimo:
“Ne pozabimo na zaščito pred SONCEM. V času njegove največje moči (med 10. in 17. uro) poiščimo senco. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili ter s širokospektralno zaščitno kremo (z zaščito pred UVA in UVB žarki) s sončnim zaščitnim faktorjem (t.j. SZF oz. angl. SPF) najmanj 30.
V vročini se HRANA hitreje pokvari. Bodimo pozorni na varnost hrane, ki jo uživamo in pravilno ravnanje s hrano.
ZDRAVILA shranjujemo na primerni temperaturi v skladu z navodili proizvajalca. Upoštevamo nasvete zdravnika.
Spremljamo NAPOVEDI IN OPOZORILA preko sredstev javnega obveščanja,” še svetujejo pri NIJZ.