Holesterol je že nekaj zadnjih desetletij v Sloveniji, pa tudi v večini razvitega sveta, eden glavnih krivcev za razvoj srčno-žilnih bolezni in posledično za številne smrti, mnogi ga zato imenujejo ’tihi morilec’.
“Najbolj pomembno pa je zavedanje, da so izmed vseh najbolj ogrožene osebe, ki imajo poleg zvišanega holesterola pridružene še druge, tako imenovane poglavitne dejavnike tveganja za aterosklerozo, kamor sodijo kajenje, zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, telesna nedejavnost in neustrezna prehrana. Najpomembnejši so prvi trije navedeni, ki jih je mogoče odpraviti ali pa tudi uspešno zdraviti,” poudarjajo pri Društvu za bolezni srca in ožilja.
Zakaj je tako pomembno, da imamo urejene vrednosti holesterola, je podrobno razložil vodilni slovenski strokovnjak za to področje, prof. dr. Zlatko Fras, dr. med.
Objavljamo del intervjuja, ki je objavljen na portalu Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije
Holesterol je že nekaj zadnjih desetletij v Sloveniji, pa tudi v večini razvitega sveta, eden glavnih krivcev za razvoj srčno-žilnih bolezni in posledično za številne smrti, mnogi ga zato imenujejo ’tihi morilec’. Zakaj je tako pomembno, da imamo urejene vrednosti holesterola, nam je podrobno razložil vodilni slovenski strokovnjak za to področje, prof. dr. Zlatko Fras, dr. med.
Razvoj bolezni in prezgodnjo umrljivost bi lahko na nacionalni ravni učinkovito preprečili, če bi vsakdo poznal vrednosti svojega holesterola in povišane pravočasno zdravil. Zakaj je tako zelo pomembno, da imamo urejene vrednosti holesterola, nam je podrobno razložil vodilni slovenski strokovnjak za to področje, prof. dr. Zlatko Fras, dr. med., specialist interne medicine ter kardiologije in vaskularne medicine na UKC Ljubljana in predsednik Združenja kardiologov Slovenije.
30 odstotkov ogroženih nikoli ne pride k zdravniku
Ugotavljate, da večina ljudi ne pozna vrednosti holesterola, predvsem pa se ne zaveda nevarnosti srčno-žilnih zapletov, zato svoje dejavnosti usmerjate tudi v ozaveščanje laične javnosti. Projekt Za kaj ti bije srce? osvešča o tem. Kaj želite z njim doseči?
Uvodoma je potrebno poudariti, da se je na tem področju nekaj vendarle že premaknilo oziroma izboljšalo. V zadnjih 20 letih smo v Sloveniji namreč uvedli sistematično ocenjevanje tveganja za bolezni srca in žilja ter s tem izmerili holesterol velikemu številu ljudi. Imamo edinstven, vsem dostopen sistem presejanja odrasle populacije v smislu ocenjevanja srčno-žilne ogroženosti, tako da je merjenje holesterola na voljo praktično vsem odraslim in to na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja. Dejstvo pa je, da številni za to morda niti ne vedo oziroma se tega ne spomnijo, predvsem pa se še vedno ne zavedajo, kaj izmerjene vrednosti pomenijo za njihovo zdravje.
Čeprav je torej izvajanje meritev krvnega holesterola omogočeno in zelo razširjeno, pa vedno umanjka vsaj okoli 30 odstotkov takih, ki nikoli ne pridejo k zdravniku, ali pa se ne odzovejo na vabilo k sodelovanju v programu presejanja. Pri osveščanju ljudi o nevarnostih zvišanih vrednosti holesterola moramo zato narediti korak naprej in prav temu je namenjena kampanja Za kaj ti bije srce?. Posredno, preko kratkega vprašanja, ki lahko človeku pomeni več kot gola številka o vrednosti holesterola sama po sebi, skušamo čim širšo javnost opozoriti na s holesterolom povezan posledični razvoj ateroskleroze, bolezni srca in žil, kar lahko močno vpliva na kakovost posameznikovega življenja.
Želimo si, da bi bili ljudje bolj pozorni in začeli ukrepati, ko je še čas. Seveda se zavedamo tudi omejitev tovrstnih kampanj, saj iz izkušenj preteklih projektov vemo, da je odraslo populacijo, ki jo naslavljamo tudi s tem vprašanjem, težko spreminjati, tako glede potrebnih ukrepov v smislu spreminjanja življenjskega sloga, ali pa zdravljenja z zdravili. Verjamemo pa, da bomo s transparentno, neposredno, pošteno informacijo, ki ne skriva tabujev, mitov, niti zablod in napak, dosegli pozitiven učinek in da bodo ljudje bolj skrbeli za svojo holesterolsko »higieno«.
Najpogostejši dejavniki tveganja za nastanek holesterola
V javnosti vlada prepričanje, da je holesterol težava debelih ljudi, tistih, ki jedo mastno hrano, morda nekateri vedo, da se hiperholesterolemija lažje razvije pri ljudeh, ki se nič ne gibljejo, tu se pa konča. Kdo vse je v resnici ogrožen in kateri so najpogostejši dejavniki tveganja?
Nekateri, ki vsaj malo poznajo biologijo, nam pogosto oporekajo, češ, kako bi holesterol lahko bil škodljiv, saj je vendarle nujen element življenja in je gradnik vsake naše celice … Temu kardiologi seveda pritrjujemo, saj je res, kar pa še ne pomeni, da nismo absolutno negativno nastrojeni proti holesterolu, ki se v krvi prenaša v obliki LDL in ima to za zdravje škodljivo lastnost, da v žilni steni spočne aterosklerozo. Naša prizadevanja so torej usmerjena v čim obsežnejše zniževanje škodljivega, holesterola v delcih LDL.
Ne glede na nesporno dejstvo, da je zvišan LDL-holesterol škodljiv za vso populacijo moram poudariti, da je treba pri obravnavi zvišanih vrednosti nujno pristopati individualno. Ko pride posameznik k meni v ambulanto, moram preveriti vse njegove individualne lastnosti, ki igrajo pomembno vlogo pri razlagi njegove vrednosti holesterola in tudi pri ukrepanju. Res je, v javnosti je prisoten stereotip, da naj bi imeli povišan holesterol le ljudje s prekomerno telesno težo. Kar pa ne drži.
Če na primer pogledamo ekstremne vrednosti škodljivega holesterola pri določenih dednih oblikah, velja celo nasprotno, višje vrednosti izmerimo pri ljudeh, ki imajo nižjo telesno maso. Tudi bolniki z družinsko hiperholesterolemijo, klasično genetsko boleznijo, so običajno normalne, ali vsaj priporočene telesne teže. Po drugi strani pa je treba upoštevati, da število ljudi s prekomerno telesno težo v populaciji narašča, s čemer med njimi narašča tudi število tistih, ki nimajo normalnih vrednosti krvnih maščob. Praviloma imajo vse osebe s trebušno zamaščenostjo, ki jo opredelimo s prekomernim obsegom pasu, vsaj zmerno zvišane vrednosti holesterola v obliki LDL.
Najbolj pomembno pa je zavedanje, da so izmed vseh najbolj ogrožene osebe, ki imajo poleg zvišanega holesterola pridružene še druge, tako imenovane poglavitne dejavnike tveganja za aterosklerozo, kamor sodijo kajenje, zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, telesna nedejavnost in neustrezna prehrana. Najpomembnejši so prvi trije navedeni in, na srečo, jih je mogoče odpraviti ali pa tudi uspešno zdraviti.
Hiperholesterolemija – kaj je in zakaj nas ogroža
Omenili ste družinsko hiperholesterolemijo. Lahko o njej poveste kaj več?
To je dedna oziroma genetska bolezen, ki ima sorazmerno dobro opredeljen vzrok. V veliki večini primerov gre za okvaro receptorjev, ki v jetrih posredujejo pri odstranjevanju slabega, oziroma LDL-holesterola.
To pomeni, da se v jetrih ljudi s to boleznijo presnavlja manj holesterola LDL, in posledično je koncentracija v njihovi krvi znatno višja. Nekoč smo mislili, da je pri bolj razširjeni obliki te bolezni, t. i. heterozigotni obliki, v primerih, kjer potomci dobijo od enega starša normalen gen, od drugega pa okvarjenega, in imajo v primerjavi z zdravim človekom za okoli polovico manj receptorjev za LDL-holesterol, prizadeta ena oseba na 500 prebivalcev, kar pomeni, da bi v Sloveniji imeli 4000 takšnih primerov. Nove študije pa kažejo, da je z boleznijo prizadetih bistveno več, eden na 200, kar za Slovenijo pomeni skupno okoli 10.000 ljudi. Zgolj za ilustracijo: z bolniki, ki imajo to bolezen, bi lahko, na primer, napolnili celoten nogometni stadion v Stožicah. Od 90. let prejšnjega stoletja naprej smo se o tej bolezni veliko naučili. Znanje je bilo spodbujeno z odkritjem statinov, saj smo prvič v zgodovini dobili v roke zelo močno orožje, s katerim lahko to bolezen tudi uspešno zdravimo.
Pri osebah, ki so prizadete z družinsko hiperholesterolemijo ugotavljamo, da je njihova vrednost LDL-holesterola dvakrat, pri nekaterih celo trikrat višja kot pri drugih, zato lahko bolnik posledice počasi razvijajoče se aterosklerotične bolezni doživi že po 30. ali 40. letu in ne šele okoli 60., kot je to sicer značilno za povprečje celotne populacije. Prav zato pričnemo dandanes s statini zdraviti že 8-letne otroke, ki so obremenjeni s to boleznijo. Z zgodnjim zdravljenjem lahko njihovo ogroženost za srčni infarkt, denimo, izenačimo s tistimi otroki, ki bolezni nimajo.
Prej ko jih začnemo zdraviti, bolj lahko zmanjšamo holesterolno breme, možnost obolevanja in zapletov pa prestavimo v kasnejši čas. Seveda to ne velja za najtežjo, t. i. homozigotno obliko bolezni, pri kateri dobi otrok okvarjena gena od obeh staršev. Na srečo so te oblike silno redke, vrednosti holesterola pa so resnično zelo visoke, tudi do 20 ali 30 mmol/l. V takih primerih lahko ugotavljamo aterosklerotične lehe v žilah že pri 10-letnih otrocih, holesterol se nabira tudi v koži, kjer se oblikujejo posebne tvorbe, ki jim rečemo ksantomi. Te otroke moramo že zelo zgodaj začeti zdraviti tudi z neposrednim fizikalnim odstranjevanjem holesterola iz žil. To počnemo z LDL-aferezo, metodo, ki je podobna hemodializi. Če tega ne bi storili, bi lahko ti otroci doživeli srčni infarkt že v drugem desetletju svojega življenja. In prav to so primeri, ki najbolj neposredno pričajo o škodljivem učinku, da ne rečem, o strupenosti holesterola LDL.
Kdo oboleva za hiperholesterolemijo?
Kako velik problem predstavlja med Slovenci? Kaj pravijo številke?
Številke so odvisne od tega, v katero populacijsko skupino pogledamo. Podatek iz nacionalnega programa primarne preventive za bolezni srca in žilja, v okviru katerega obravnavamo navidez zdrave ljudi, stare od 35 do 70 let, kaže, da ima kar 67 odstotkov, torej kar dve tretjini odraslih Slovencev, zvišano vrednost holesterola, kar je resnično skrb zbujajoče.
Če te podatke postavimo v mednarodni kontekst, lahko ugotovimo, da je podobno tudi v drugih razvitih državah, je pa res, da nimamo prav dobrih podatkov, kako se to potem prelije v obolevnost. Zadnja prevalenčna nacionalna raziskava o pogostosti z aterosklerozo pogojenih bolezni v Sloveniji je bila opravljena še pred letom 1990, zato bi bilo po mojem mnenju nujno izvesti kakšno novo. Takrat se je pokazalo, da naj bi imelo aterosklerotično bolezen okoli šest odstotkov prebivalstva, oziroma 120.000 Slovencev, strokovnjaki pa sklepamo, da je verjetno ta delež danes že večji, potrebovali bi bolj ažurne podatke. Zaradi bolezni obtočil v Sloveniji letno umre okoli 8.000 oseb, okoli dve tretjini med njimi zaradi posledic ateroskleroze.
Vsako leto beležimo več kot 5.000 srčnih infarktov, in, kot že rečeno, razpolagamo z neposrednimi znanstvenimi dokazi, da je holesterol v delcih LDL, ali slabi holesterol, vzročno in premočrtno povezan z aterosklerozo, iz česar lahko že vsak osnovnošolec utemeljeno sklepa, da čim bolj nam uspe znižati raven holesterola, tem bolje je. Ob čemer ostaja nerazumljiva uganka, kako je mogoče, da mnogi odrasli tega še vedno ne dojamejo in ne upoštevajo. Tudi med že obolelimi, ki opuščajo zdravljenje.
Tudi številke povezane s tem so alarmantne. Raziskava, ki smo jo opravili med koronarnimi bolniki, zdravljenimi v UKCL, je pokazala, da se po urejenosti LDL holesterola med državami EU sicer lahko uvrstimo v zgornjo tretjino, pa vendar ugotavljamo, da ima v skladu z mednarodno uveljavljenimi priporočili vrednost krvnega holesterola urejeno le okoli 40 odstotkov slovenskih bolnikov.
Nadaljevanje intervjuja boste našli tukaj.
Še več informacij boste našli tukaj.
-
-
-
-
-
