Demenca je sindrom, ki ga povzroča bolezen možganov. Gre za motnjo več funkcij, kot so spomin, razmišljanje, orientacija v času in prostoru, računske in miselne zmožnosti, težave pri učenju novih stvari, oteženo govorno izražanje in presoja. Demenca je v svojem nastajanju potuhnjena, saj se razvija počasi in neopazno več let, preden pride do izrazito opaznih znakov bolezni. Poznamo več vrst demenc, najpogostejša pa je Alzheimerjeva bolezen.
Zdravljenje demence
Osnovni pogoj za uspešno zdravljenje prvih znakov demence je prepoznavanje le-teh. Zdravila, ki bi demenco pozdravilo, ni, obstajajo pa zdravila, ki razvoj bolezni upočasnijo in blažijo nekatere izredno moteče spremljevalce bolezni (depresija, halucinacije, nespečnost …). V kolikor menite, da ima oseba v vaši družini demenco, se čimprej obrnite na njenega osebnega zdravnika.
Dejavnik tveganja je starost
Demenca je načeloma bolezen starostnikov in se največkrat pojavlja nad 65. letom starosti. Za njo vseeno lahko zbolijo tudi mlajše osebe. Bolezen ne prizadene le osebe z demenco, ampak tudi njeno družino, zlasti svojce, ki za osebo skrbijo. Z napredovanjem bolezni skrb za osebo postaja vedno bolj zahtevna in obremenjujoča, predvsem če svojci niso poučeni o tem, kaj je demenca in kako si lahko pomagajo pri soočanju s spremembami, ki jih prinaša.
Prvi opazni znaki:
- Težave s spominom
Oseba pozablja imena (ljudi in predmetov) in težje prikliče nedavne dogodke, ki so se zgodili včeraj ali pa prejšnji teden. Izgublja, išče in preklada predmete (sprotno pozabljanje). Prav tako ni zmožna prave presoje videnega in povedanega. - Otežena komunikacija
Oseba težje sledi pogovorom. Določenih besed ne razume ali pa ne poveže pomena povedanega. Težje se izraža in išče besede, večkrat ne dokonča stavka. Lahko se pojavi ponavljanje vedno istih (že odgovorjenih) vprašanj. - Popuščanje socialnih zavor
Okrnjen je občutek za oliko. Oseba ni pozorna na čustva ostalih ljudi in lahko s svojim izražanjem, komentarji in ravnanjem marsikoga prizadene. Opazno je popuščanje pri gospodinjski in osebni higieni (nepočesani lasje, umazana oblačila in roke). Oseba se osebnostno in vedenjsko spreminja na način, ki ga nismo vajeni. - Nezainteresiranost
Oseba lahko izgubi voljo do dela in hobijev, ki jih je včasih z veseljem opravljala. Ne zanima je več širša okolica, rajši se zadržuje doma, vidno se zapira v svoj svet, vase. Največkrat prekine stike s prijatelji, društvi, ne hodi več na dogodke, ki so jo včasih zanimali. - Vsakodnevna opravila
Oseba ima težave pri ravnanju z denarjem. Težje organizira prispele račune, lahko zamuja s plačili ali pa računov sploh ne plača. Upravljanje s poznano tehniko postane preveč zapleteno. Težave se kažejo pri televizijskem daljincu, uporabi telefona, pralnega stroja, računalnika. Gospodinjska opravila in pospravljanje niso več tako pomembni, kar se lahko opazi kot zanemarjenost doma in osebnega videza osebe. Obiski znanih krajev osebo zmedejo, ni prepričana o pravi poti ali pa se poti, kraja, ulice ne spomni več.
Vsaka pozabljivost, počasnost ali pa trenutna brezvoljnost še ne pomeni, da ima oseba demenco. O demenci govorimo takrat, ko so prvi znaki tako pogosti in moteči, da so pri vsakodnevnem življenju opazni tudi osebi sami. Bodite pozorni, ko oseba večkrat potoži o spremembah, ki se ji dogajajo. Za nasvet in pomoč se obrnite na njenega osebnega zdravnika.
Več informacij kot ima družinski član, prijatelj, sosed ali skrbnik osebe z demenco, hitreje lahko ukrepa, ko se ljubljena oseba prične opazno spreminjati. Potrebujete o demenci več informacij? Obrnite se na spletno stran eDemenca.
-
-
-
-
-
