Vlagatelje izjemno razveselil izid volitev v ZDA

Predsedniške volitve v ZDA so vsaj začasno preusmerile pozornost stran od še vedno naraščajočega dnevnega števila okužb. Novi predsednik ZDA bo kot trenutno kaže postal demokratski kandidat Joe Biden. Vlagatelje pa je še posebej razveselil izid volitev v obeh domovih ameriškega kongresa.

Najpomembnejši delniški indeksi so v preteklem tednu na krilih predsedniških volitev v ZDA pridobili na vrednosti. Ameriške in tudi svetovne delnice so ob objavah izidov preštetih glasov iz dneva v dan rasli. Vlagatelje so tudi navdušili izidi, ki kažejo na to, da bo večinsko demokratski predstavniški dom bolj enakomerno razporejen, republikanci pa bodo obdržali večino v senatu. Delniški indeks S&P 500 je teden končal 7,3 % višje (izraženo v USD), medtem ko je dolar izgubil na vrednosti v primerjavi z evrom 1,9 %. Največjo rast so dosegle tehnološke delnice, zaradi česar je tehnološki indeks Nasdaq v preteklem tednu zrasel za 9 %. Za več kot 7 % je zrasel tudi evropski delniški indeks DJ STOXX 600.

Po preštetju večine glasovnic, zmago, kot vse kaže, slavi demokratski kandidat Joe Biden, ki bo tako postal 46. predsednik ZDA. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji in nekdanji predsedniki ZDA novemu zmagovalcu že čestitali, trenutni predsednik Donald Trump še ni sprejel poraza in napoveduje tožbe preko sodišč. Za vlagatelje je ključnega pomena predvsem to, da demokratska stranka ne poveča moči v kongresu in da republikanska stranka zadrži večino v senatu. Novoizvoljeni predsednik bo imel tako manj moči pri uveljavljanju svoje politike, kar pomeni, da bo težje sprejeti večje reforme, kot so dvig davkov ter večja regulacija podjetij iz tehnološke in zdravstvene panoge. Enakomerno razmerje moči bo po drugi strani otežilo pogajanja glede državne pomoči, ki jo vlagatelji pričakujejo. Trgi tako zdaj stavijo na večjo podporo ameriške centralna banke, ki pa je zaenkrat denarno politiko pustila nespremenjeno.

Pozornost vlagateljev se bo od volitev ponovno usmerila v zdravstveno stanje gospodarstva in tudi prebivalstva, na pogajanja o državni pomoči ter k napredku pri iskanju cepiva. Glede na to, da je za nami za borze najbolj uspešen volilni teden po letu 1932, lahko te donosnosti primerjamo s preteklimi. V prvem tednu po volitvah so delnice v več kot polovici primerov zabeležile negativno donosnost, v povprečju je borzni indeks S&P 500 namreč izgubil 1,5 %. Po enem mesecu se je trend že obrnil in delnice so v povprečju dosegle 0,3 % rast. Prvo leto po volitvah je indeks S&P 500 v povprečju dosegel 9,8 % donosnost, kar je nekaj nad dolgoročnim letnim povprečjem. V povprečnem predsedniškem mandatu pa so delnice zrasle za 62,6 %. Najvišje donosnosti so delnice dosegle po volitvah leta 1948 (133,9 %) in 1952 (130,9 %), medtem ko so najslabši rezultati sledili volitvam leta 2004 (-13,1 %) in 2000 (-9,5 %), kar je tudi edino obdobje z dvema zaporednima mandatoma, ko so bile donosnosti negativne.

Čeprav so v povprečju ameriške delnice dosegale višje donosnosti v mandatih demokratskih predsednikov, pa pozitivno po donosnosti izstopajo ravno predsedovanja republikancev, med drugim tudi Donalda Trumpa. Pri donosnosti delnic pa je vsaj tako pomembno vprašanje, v čigavih rokah je spodnji in zgornji dom kongresa. Še bolj kot omenjeno pa so za kapitalske trge pomembni drugi dejavniki, denimo gospodarska rast in realne obrestne mere.

Opozorilo: Ta dokument je pripravila in izdala družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., Tivolska ulica 48, Ljubljana, ki je nadzorovana s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, Ljubljana. Dokument je bil pripravljen izključno za boljše razumevanje finančnih instrumentov in delovanja trga kapitala in ne pomeni ponudbe oziroma povabila k ponudbi za nakup ali prodajo v dokumentu obravnavanih finančnih instrumentov oziroma kakršnihkoli drugih finančnih instrumentov, povezanih z obravnavanimi finančnimi instrumenti. Dokument prav tako ne predstavlja osebnega priporočila oziroma investicijskega svetovanja po 11. členu Zakona o trgu finančnih instrumentov (Ur.l. RS št. 77/2018 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZTFI-1), saj ne upošteva investicijskih ciljev, finančne situacije in specifičnih potreb osebe, ki se je na kakršenkoli način seznanila z delom ali celotno vsebino tega dokumenta. Dokument prav tako ne pomeni naložbenega priporočila iz 20. člena Uredbe o zlorabi trga (Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga, v nadaljevanju: Uredba o zlorabi trga). Informacije so bile pridobljene na podlagi javno dostopnih podatkov, za katere avtor meni, da so verodostojne, vendar pa za njihovo natančnost in celovitost ne jamčimo. Informacije ne predstavljajo notranjih informacij po 7. členu Uredbe o zlorabi trga. Družba NLB Skladi ne prevzema odgovornosti za posledice odločitev, sprejetih na podlagi mnenj in informacij, ki jih vsebuje ta dokument. Omenjeni podatki v tem dokumentu ne pomenijo priporočila za nakup ali prodajo katerihkoli vrednostnih papirjev, finančnih naložb ali naložbenih skupin niti javne ponudbe vrednostnih papirjev, ampak le podatke in ocene, izdelane na podlagi javno dostopnih informacij, namenjene obveščanju zainteresiranih strank. Družba NLB Skladi je in bo sklepala posle z nekaterimi vrednostnimi papirji ali naložbenimi skupinami, ki so navedene v tem dokumentu, in z drugimi vrednostnimi papirji. V te vrednostne papirje in naložbene skupine nalagajo tudi investicijski skladi in portfelji strank gospodarjenja s finančnimi instrumenti, ki jih upravlja družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o. Oseba, ki v tem dokumentu podaja mnenja in komentarje glede dogodkov na kapitalskih trgih (in/ali z njo povezane osebe), del osebnega premoženja neposredno ali posredno (prek investicijskih skladov) investira tudi v vrednostne papirje izdajateljev iz geografskih območij in/ali gospodarskih panog, v zvezi s katerimi podaja mnenja. Razmnoževanje prispevka, delno ali v celoti, brez izrecnega dovoljenja avtorja ni dovoljeno.

Oglaševalska vsebina