Kakšne so nove prakse v lekarniški dejavnosti, kakšna bo prihodnost in kaj po evropskih državah že uvajajo?

V okviru praznovanja 30. obletnice Lekarniške zbornice Slovenije je poleg slavnostne prireditve potekala tudi mednarodna okrogla miza z naslovom Lekarniška dejavnost – pogled v prihodnost. Na okrogli mizi, ki jo je vodil Igor E. Bergant, sta bili osrednji tematiki uspešno uvajanje novih lekarniških storitev in razvojni potencial lekarniške dejavnosti.

»Bolniki, ki so se nekoč zdravili v bolnišnicah, se zdaj z novimi zdravili lahko zdravijo doma, kar vključuje tudi zdravljenje najtežjih bolezni,« je uvodoma predstavila predsednica Lekarniške zbornice Slovenije (LZS) mag. Darja Potočnik Benčič. Lekarniška dejavnost se mora prilagajati trendom, saj se pojavljajo novi pristopi pri zdravljenju z zdravili. Prav tako se povečuje število bolnikov, ki jemljejo več zdravil sočasno ali prejemajo zdravila z zahtevnim načinom uporabe, veliko pa je tudi bolnikov, za katere v lekarni posebej zanje izdelajo predpisana zdravila. »Prepričana sem, da so srečanja, kot je današnje, lahko zelo koristna,« je dejala.

»V nekaterih evropskih državah že izvajamo storitev pregled uporabe zdravil, prav tako pa se morajo lekarne še naprej prilagajati in zagotavljati celostno oskrbo, kot je cepljenje,« je poudarila sekretarka Evropskega združenja lekarniških farmacevtov (PGEU) Ilaria Passarani, ki je predstavila lekarniške storitve v Evropi. Želijo si mednarodno izmenjavo najboljših praks pri razvoju in pripravi evropskih predpisov. Izpostavila je tudi elemente za sprejemanje ustreznih odločitev in lekarniške storitve, ki prinašajo dodano vrednost. Cepljenje se sicer že izvaja v mnogo državah, denimo v Belgiji, Franciji, Grčiji, Nemčiji, Luksemburgu, Švici, na Norveškem, Portugalskem in Danskem, kjer se je zanimanje za cepljenje povečalo kar za 60 %. Predsednik Evropskega združenja bolnišničnih farmacevtov (EAHP) András Süle je poudaril, da je povezovanje lekarniških farmacevtov na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti ključno za zagotavljanje optimalnega zdravljenja z zdravili. »Vendar se moramo zavedati, da nam primanjkuje kadra, ker nimamo dovolj farmacevtov in študentov, ki bi nastopili delovna mesta,« je opozoril. Predstavnik italijanske lekarniške zbornice Mauro Lanzilotto je predstavil nove lekarniške storitve v Italiji. Kot primer dobre prakse je izpostavil preventivne lekarniške storitve, kot so ugotavljanje pojava sladkorne bolezni, merjenje krvnega tlaka in razvoj telemedicine. »Lekarne običajno to izvajajo skupaj z zdravniki na daljavo. Samo v treh mesecih so italijanske lekarne opravile prek 28 tisoč telemedicinskih storitev,« je pojasnil. Predstavnik avstrijske lekarniške zbornice Franz Ferrari je povedal, da imajo zelo dobro mrežo lekarn, ki so dostopne. Imajo tudi nekatere že uveljavljene lekarniške storitve. »V prihodnje se trudimo, da bi uvedli tudi cepljenje v lekarnah,« je dodal. Predsednik madžarske lekarniške zbornice Attila Horváth-Sziklai je govoril o projektu liberalizacije trga zdravil, ki se je na Madžarskem začela leta 2006. »Pomembna je regulacija lekarniške dejavnosti za njen nadaljnji neodvisen razvoj,« je ocenil. Predstavnica hrvaške farmacevtske zbornice Ana Soldo je predstavila sistem lekarništva na Hrvaškem, kjer se soočajo s podobnimi izzivi kot LZS. »Vsekakor pa bi morali več pozornosti nameniti novim storitvam, ki bi pomagale prebivalcem pri zdravljenju,«je dejala.Predstavnica Lekarniške zbornice Slovenije Lilijana Grosek je kratko povzela razvoj lekarniške dejavnosti v Sloveniji in dosežke LZS. Pravna ureditev je v veliki meri z uvedbo novega Zakona o lekarniški dejavnosti sledila razvoju stroke. »Še vedno pa si želimo podporo vseh deležnikov pri nadaljnjem razvoju. Tovrstna srečanja lepo prikažejo, da se s podobnimi izzivi soočajo tudi drugi, zato verjamem, da bomo v prihodnosti še naprej tako pogumno šli naprej.«

»Ministrstvo se globoko zaveda, da je potrebno sodelovanje znotraj naše družbe in države. Pomembno je sodelovanje med vsemi deležniki in institucijami, ki bdijo nad delovanjem zdravstvenega sistema, da bo prijazen in dostopen vsem prebivalcem, ki si zaslužijo, da so obravnavani strokovno in kakovostno v največji meri,« je dejal vodja po pooblastilu v službi za zdravila, medicinske pripomočke in lekarniško dejavnost Ministrstva za zdravje Damir Domjan, ki jeLZS čestital za dolgo prehojeno pot, ki ni bila lahka.

V zaključni razpravi sta poleg predsednika PGEU Roberta Tobie, predsednika EAHP Andrása Süle inpredsednice LZS mag. Darje Potočnik Benčič, sodelovala tudi profesor iz katedre za socialno farmacijo iz Fakultete za farmacijo prof. dr. Mitja Kos in predstavnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Jurij Fürst. Kot prvo je Tobia predstavil, da je sodelovanje med državami na področju lekarništva izjemnega pomena. »Zaradi covida-19 je naša vloga postala veliko bolj prepoznana in izpostavljena,« je poudaril. Kos je izpostavil celostne storitve za paciente, medtem pa ocenjuje, da še nekoliko šepamo v sistemu obvladovanja velikih količin podatkov. Tobia še ocenjuje, da gredo različne države v podobno smer razvoja, hitrost pa je različna med posameznimi državami. Po oceni predsednice LZS je bilo v zadnjem času najbolj pomembno to, da so lekarne v času epidemije covida-19 ostale dostopne. »Predvsem pa moramo misliti tudi na starejše, ki so najbolj ogrožena populacija, zato jim moramo omogočati dostop do zdravstva, vključno z zdravili,« je še dodala. Domjan je poudaril, da imamo zelo dober lekarniški sistem v Sloveniji, medtem ko bi lahko v prihodnosti bil še bolj prijazen do pacientov. Kos je pojasnil tudi pomen vseživljenjskega učenja in neprestanega izpopolnjevanja farmacevtov. »Digitalizacija nam je sicer v veliko pomoč, a lahko zelo hitro izgubiš človeški stik, na kar moramo biti pazljivi,« je opozoril. Süle še meni, da je največji izziv fragmentacija med državami. »To je nedotakljivo področje, ustvariti enovite rešitve pa je velik izziv.«

Predsednica LZS mag. Darja Potočnik Benčič je strnila še nekaj ključnih smernic za razvoj LZS v prihodnosti:

─       Izmenjava izkušenj, dobrih praks in načina uveljavitve novih storitev med sosednjimi državami lahko pripomore k njihovi hitrejši uveljavitvi.

─       Pacienti potrebujejo nove (kognitivne) storitve lekarniške dejavnosti, ki pa morajo slediti potrebam pacientov in zdravstvenega sistema

─       Potencialno financiranje novih lekarniških storitev bo prispevalo k stabilnosti zdravstvenega sistema in okrepilo lekarniško dejavnost, posebej pa je potreba tudi po kadrovski okrepitvi (normativi, specializacije).

─       V lekarnah na vseh treh nivojih zdravstvenega varstva ostaja preskrba z zdravili vključno z magistralnimi in galenskimi zdravili,  osnovna dejavnost.

─       Za učinkovitost, varnost, individualizirano pripravo terapije, 24-urno dostopnost, izboljšanje adherence zlasti pri kroničnih bolnikih, za promocijo zdravja pa je potrebno razvijati in uvajati nove storitve.

─       Z dokazi podprte storitve so: pregled terapije, podpora pri uvajanju novega zdravila, cepljenje v lekarnah, usklajevanje zdravljenja z zdravili in prisotnost magistra farmacije specialista v bolnišničnem timu ter telefarmacija.

─       Tudi izobraževalni programi morajo slediti potrebam in pospeševati razvoj in uvajanje novih storitev na vseh treh nivojih zdravstva, kar vključuje dodiplomsko izobraževanje, vseživljenjsko učenje ter dostopnost specializacij za magistra farmacije.

─       Za uvajanje novih storitev, zlasti na področju promocije zdravja in javnega zdravja (cepljenje), je nujno sodelovanje z vsemi deležniki v zdravstvenem sistemu, zlasti z zdravniki, zdravstveno zavarovalnico in ministrstvom za zdravje.

─       Liberalizacija dokazano pomeni odmik od skrbi za paciente in zavira razvoj novih storitev.