Če ste tudi vi ljubitelji regrata, potem preberite, katerega dela te zdravilne rastline pa se je veliko bolje izogibati, saj lahko povzroči drisko, slabost in bruhanje.
Sezona nabiranja regrata se začne že marca, ko regrat požene mlade in nežne liste, ki so mehkejši ter vsebujejo manj grenčin, in so zato v solatah še posebej priljubljeni.
Čas nabiranja in uporaba
V kulinariki uporabljamo regratove liste in cvetove, mlete pražene korenine pa se uporabljajo kot kavni nadomestek. “Uživanju cvetnih stebel se raje izognimo, saj le-ta vsebujejo večje količine grenkega glikozida taraksacina, ki v večjih odmerkih povzroča slabost, drisko in bruhanje,” poudarja portal Prehrana.si.
Mlade liste, ki jih nabiramo vse do cvetenja, največkrat uporabljamo v solatah, vendar se izjemno dobro obnesejo tudi v juhah ali kuhani na pari, kot priloga. Za kuhanje so primerni tudi nekoliko starejši listi, ki postanejo trši in zato manj primerni za solate. Listi vsebujejo izjemno visoke količine vitamina K ter predstopnje vitamina A, pa tudi visok delež vitaminov C, B2 in B6. Od mineralov so v regratu v največjih količinah zastopani kalcij, železo in mangan.
Cvetove nabiramo od sredine aprila pa do konca cvetenja. Uporabljajo se predvsem za izdelavo regratovega vina in regratovega sirupa, mlade cvetne poganjke pa lahko vlagamo podobno kot kapre.
Koristni učinki
Listi in korenine regrata se že tradicionalno uporabljajo predvsem kot diuretik in sredstvo za pospeševanje prebave. Pospešuje namreč izločanje urina, zaradi vsebovanih grenčin pa pospešuje delovanje jeter in žolčnika, kar pomeni, da blagodejno vpliva na prebavne težave. Uporablja se tudi ob izgubi teka. Zaradi visoke vsebnosti inulina ga priporočajo sladkornim bolnikom. Najpogosteje se uporablja poparek, ki ga pripravimo tako, da eno žličko posušene rastline (listi, korenina, ali oboje) prelijemo s skodelico vrele vode.
Vir prispevka: Prehrana.si
-
-
-
-
-
