Danes obeležujemo svetovni dan astme, ki spada med najpogostejše kronične pljučne bolezni. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je imelo leta 2018 astmo 235 milijonov ljudi. Za bolnike z astmo pa zvišano tveganje predstavlja tudi okužba s koronavirusom.
Astma je neozdravljiva bolezen, ki pa se jo da uspešno zdraviti in nadzorovati, kar zagotavlja čim bolj normalno življenje. Kljub temu po nekaterih ocenah več kot polovica ljudi z astmo nima dovolj dobrega nadzora nad boleznijo.
Dejavniki za razvoj astme
Astma se sicer najhitreje se širi v razvitem svetu, največja smrtnost za astmo pa je v slabše razvitih državah. Najmočnejši dejavniki tveganja za razvoj astme so izpostavljenost na alergene, kot so pršice v posteljnini in preprogah, onesnaževanje, cvetni prah, plesni in cigaretni dim. Simptomi astme, ki so težko dihanje, kašelj, tiščanje v prsih in piskajoče dihanje, se lahko pri bolnikih pojavijo tudi večkrat na dan.
Astmatikom zvišano tveganje predstavlja tudi okužba z novim koronavirusom
Za bolnike z astmo pa zvišano tveganje predstavlja tudi okužba z novim koronavirusom, pri njih se lahko poslabša astma, možen pa je tudi težji potek koronavirusa. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) bolnikom z astmo svetuje, naj redno jemljejo preprečevalna zdravila za astmo.
“Tveganje poslabšanja je večje predvsem pri osebah, ki imajo že sicer težjo obliko astme, pri tistih, ki ne jemljejo redno predpisanih preventivnih zdravil ali pogosto potrebujejo olajševalna zdravila (Ventolin, Berodual),” so zapisali pri NIJZ.
Povzeto po STA.