Toliko let je že minilo, spomin je pa še vedno zelo živ. Bila je najboljša stara mama, kar jih je na tem planetu! Njen hudomušni pogled me spremlja še danes, vidim ga v ogledalu …
Klekljanje prehaja v naših krajih iz roda v rod. Nekoč me je stara mama med klekljanjem učila barv. Bucike so imele namreč kapice najrazličnejših barv. Če nisem povedala prave barve, mi je zagrozila, da me bo z njo zbodla v prst. Pa tega ni nikoli naredila … tako kot danes tega ne naredim jaz, ko med klekljanjem učim svoje vnuke barv.
Enkrat sem se zavrtela, pa sem znala barve, trikrat sem se zavrtela, pa sem sama stara mama, ki kleklja!
Bilo je tako, da smo včasih vnuki bili kar doma. Starši so bili v službi, mi pa v varstvu pri starih mamah. In te stare mame so bile zares nekaj najboljšega. Vnukom so dale vse tisto, kar je za zdravo otroštvo nujno potrebno. Pogovor, čas, potrpežljivost in kanček zgodb iz svojega otroštva. Poleg tega, da so čuvale vnuke, so še kuhale, pospravljale, okopavale njive, klekljale, pletle, šivale …
Moja stara mama je klekljala. Od jutra do večera je bila sklonjena nad veliko bulo, na njej pa je nastajala najlepša čipka. Jaz sem sedela zraven, zvoki klekeljnov so delovali pomirjujoče, pogovor pa tudi. Da se ne bi dolgočasila, me je stara mama učila barv. Kar s pomočjo bucik. Te so imele kapice najrazličnejših barv. In me spraševala, katera barva je, ko je prijela novo buciko in jo zasadila v bulo. Jaz pa sem odgovarjala. Ko se mi ni več ljubilo, pa sem se pričela izmišljevati. Rumeni sem rekla zelena, rdeči črna in tako dalje. Stara mama se je jezila, grdo gledala izpod očal, vsake toliko je tudi vstala izza bule in se naredila, da bo stekla proti meni in me z buciko zbodla v zadnjo plat. To je bilo smeha! Stara mama namreč sploh ni znala biti jezna! Njen pogled je izžareval toplino, njene kretnje so bile počasne in zacepetala je na mestu z buciko v roki, da sem lahko pravočasno pobegnila. Tekala sem po hodniku in kričala pravo barvo bucike, stara mama pa je resno prikimala in sedla nazaj za bulo ter nadaljevala s klekljanjem.
To so bili časi! Ko je bilo v hiši polno smeha, polno ljubezni in medgeneracijske povezanosti! Tiste stare mame so bile najboljše!
-
-
-
-
-
