Pa vi, podpirate trenutno veljavne ukrepe?

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je izvedel raziskavo o tem, v kolikšni meri se držimo ukrepov za zajezitev epidemije novega koronavirusa.

V raziskavi zbrani podatki zagotavljajo ključne informacije o pandemski izčrpanosti splošne populacije kot naravnem in pričakovanem odzivu na dolgotrajno javnozdravstveno krizo, ki bistveno posega v vsakdan posameznika. Posledica pandemske izčrpanosti je pomanjkanje motivacije za upoštevanje priporočenih samozaščitnih vedenj, ki se pojavi postopoma in na katero vplivajo posameznikova čustva, izkušnje in stališča. Kaže se v zmanjšanju zavedanja o tveganjih, povezanih s širjenjem bolezni covid-19, nepripravljenosti za informiranje in neizvajanju samozaščitnih vedenj. Vpliva pa tudi na samo uspešnost ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2.

Podlaga raziskave je vprašalnik Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), ki je bil preveden in v skladu z navodili SZO ustrezno prilagojen razmeram v Sloveniji, zato bodo podatki tudi mednarodno primerljivi.

Na spodnjih povezavah predstavljamo izsledke 6. vala panelne spletne raziskave, ki je potekala od 12. do 15. februarja 2021 na vzorcu 1003 odraslih oseb, starih od 18 do 74 let, prikazane pa so tudi nekatere primerjave s prejšnjimi valovi raziskave:

“Ukrepi za preprečevanje in omejevanje širjenja virusa SARS-CoV-2 so zelo raznoliki, med
posameznimi valovi raziskave so se tudi nekoliko spreminjali in so bili deležni zelo različne
podpore. Med tistima dvema, ki sta bila v veljavi ves čas v opazovanem obdobju, so anketiranci
v 6. valu najbolj podpirali obvezno nošenje mask na zunanjih površinah, ko ni mogoče zagotoviti medosebne razdalje najmanj 2 metra (65,7 %), manj podpore pa je bila deležna omejitev delovanja restavracij na dostavo oz. prevzem hrane (35,4 %),” so med drugim zapisali v obsežni raziskavi pri NIJZ.

Zaupanje v osebe in institucije, da ustrezno obvladujejo pandemijo
Anketirane osebe glede ustreznega obvladovanja pandemije najbolj zaupajo svojim osebnim
zdravnikom – povprečje zaupanja na 7-stopenjski lestvici v 6. valu je 5,5. Sledi zaupanje v
bolnišnice s povprečjem 5,3 in zaupanje v delodajalce s povprečjem 4,8.

Testiranje na okužbo z novim koronavirusom
Z raziskavo pri NIJZ preverjajo tudi odnos anketiranih do testiranja. Slabi dve tretjini (63,9 %) bi se zagotovo testirali, če bi bili v stiku z nekom, ki je imel pozitiven test na novi koronavirus in bi imeli za testiranje priložnost, čeprav sami ne bi razvili simptomov. Med tistimi, ki se verjetno ne bi testirali, če bi bili v stiku z nekom, ki je imel pozitiven test na novi koronavirus (takih je 36,1 % anketirancev), kot razlog za zavračanje testiranja prevladuje trditev, da bi se v vsakem primeru samoizolirali in ne bi ogrožali drugih oseb (62,4 %). Pri tem obstajajo razlike med valovi, v 1. valu je bilo oseb, ki bi se v vsakem primeru samoizolirali in se zato ne bi testirali manj, in sicer 56,4 %.
Kot drugi razlog za zavračanje testiranja je v 6.valu sledilo mnenje, da testi niso dovolj zanesljivi (60,5 %).
Od začetka raziskave se je izboljšala informiranost oseb o lokacijah testiranja, kar je razumljivo
glede na večanje dostopnosti testiranja. Med tistimi, ki se verjetno ne bi testirali, če bi bili v stiku z nekom, ki je imel pozitiven test na novi koronavirus, je bilo v 1. valu 6,7 % takšnih, ki niso vedeli, kam bi lahko šli na testiranje, v 6. valu pa 3,1 %.
Skoraj dve petini, to je 38,1 % anketiranih, meni, da bi bilo potrebno med prebivalstvom opraviti več testov na okužbo z novim koronavirusom. Od 1. do 6. vala raziskave se sicer viša odstotek tistih, ki se ne strinjajo s tem, da bi bilo treba opraviti več testov.

Če vas zanima več, kliknite tukaj.