V Sloveniji smo dobili prvi inštitut, ki se ukvarja z varnostnimi in strateškimi raziskavami. Inštitut za varnost in strateške raziskave (IVSR) združuje vodilne slovenske strokovnjake z več desetletji izkušenj na področju zagotavljanja osebne, organizacijske in nacionalne varnosti. »Z analitičnim in sistematičnim pristopom dvigujemo odpornost slovenskih organizacij na različna varnostna tveganja ter optimiziramo obstoječe varnostne procese. S celovitim upravljanjem varnostnih sistemov zagotavljamo varnost življenja, zdravja in premoženja, ekonomsko in poslovno odličnost ter konkurenčno prednost organizacij s katerimi sodelujemo,« pravi detektivka in predsednica Strokovnega sveta Inštituta za varnost in strateške raziskave Bernarda Škrabar Damnjanović.
Sodobne varnostne grožnje zaznamujeta njihova hibridnost in predvsem hitro prilagajanje spremembam v poslovnem okolju. Zato je seveda nemogoče točno napovedati, katerim grožnjam bodo organizacije v letu 2024 najbolj izpostavljene. »Posebno pozornost velja v letu 2024 nameniti vlogi umetne inteligence pri zagotavljanju kibernetske varnosti – tako iz vidika razvoja kibernetskih groženj kot tudi iz vidika razvoja varnostnih rešitev. Umetna inteligenca bo zagotovo vse močneje vplivala na razvoj in kakovost napadov socialnega inženiringa, prav tako bo umetna inteligenca močno vplivala na hitrejše odkrivanje in izkoriščanje različnih varnostnih ranljivosti.«
Ukvarjajo se z vse bolj kompleksnimi grožnjami, ki ogrožajo varnost zaposlenih, prebivalcev, premoženja, sistemov in procesov. V letu 2024 bodo dali še poseben poudarek preprečevanju terorizma in AMOK situacij. »Porast globalnih trenj, ki v veliki meri temeljijo na ideoloških konfliktih, zagotovo vplivajo na pojavnost terorističnih groženj znotraj EU. Konflikti na območju Izraela, Palestine in Libanona, pa nedavni napadi Hutijevskih upornikov na trgovske ladje v rdečem morju ne povzročajo zgolj groženj svetovni trgovini, temveč imajo lahko tudi ti m učinek metulja in rezultirajo v večjem terorističnem napadu na območju EU.«
Globalna trenja in polarizacija političnih blokov ne vplivajo zgolj na fizično in kibernetsko varnost, temveč tudi na ekonomsko varnost. Evropska unija se vse od izbruha pandemije koronavirusa trudi znižati odvisnost gospodarstva od tretjih držav, kar vodi v centralizacijo razvoja in proizvodnje na območju EU. »Postopno zmanjševanje razvojne in proizvodne odvisnosti od tretjih (predvsem azijskih) držav pa seveda pomeni tudi manj deljenja občutljivih poslovnih ali razvojnih informacij. Zato v letu 2024 na IVSR pričakujemo povečano število primerov industrijskega vohunjenja – tako v kibernetski kot tudi v fizični sferi.«
Razvoj varnostnih rešitev bo v letu 2024 igral izjemno pomembno vlogo pri oblikovanju osebne, organizacijske in nacionalne varnosti. V Sloveniji spremljamo počasno modernizacijo trga tehničnega varovanja, kjer bodo v naslednjih letih veliko vlogo igrale avtomatizirane ali celo avtonomne rešitve, ki jih bo poganjala umetna inteligenca. »Razvoj pa seveda ni omejen zgolj na tehnične rešitve, ampak tudi na varnostne procese. V veliki večini slovenskih organizacij je mogoče opaziti zastarele varnostne procese, ki bolj kot da organizacije ščitijo pred realnimi grožnjami, skrbijo za čisto vest odločevalcev.«
-
-
-
-
-
