V zadnjih devetih letih je Notranjski regijski park doživel izjemno rast, ki jo je omogočilo pridobivanje 12 milijonov evropskih sredstev. Na leto imajo več kot 100 tisoč obiskovalcev Notranjskega parka in med 30 tisoč in 35 tisoč obiskovalcev jezera. »Še bolj navdušujoč pa je uspeh na področju nočitev, ki se je v letu 2023 kar podvojil, saj letno dosežemo kar 26 tisoč nočitev. Od leta 2009, ko smo imeli približno 12 tisoč nočitev, je Notranjski regijski park dosegel napredek, ki aktivno prispeva k razvoju lokalnega gospodarstva,« pojasnjuje direktor Notranjskega parka Matevž Podjed. Slednji je na novinarski konferenci razkril podrobnosti o novem projektu LIFE TRŠCA, vrednem šest milijonov, ki omogoča celostno obravnavo jezera kot ekosistema. Razkril je tudi vizijo in cilje trajnostnega razvoja te edinstvene destinacije, ki z visoko stopnjo ohranjenosti in pestrostjo živih bitij privablja tako domače kot mednarodne obiskovalce. »Močvirja so eden od najpomembnejših ekosistemov na Zemlji, saj delujejo kot »ledvica pokrajin«, pri čemer ne le da uravnavajo pretok površinskih voda, ampak z zadrževanjem sedimentov in odstranjevanjem hranil izboljšujejo tudi njihove biološke in kemijske lastnosti, tako da lahko postanejo potencialni vir pitne vode.«
- Novi in prenovljeni kmetijsko-okoljski ukrepi kot programska podlaga za
izplačilo kmetijskih subvencij lastnikom zemljišč na presihajočem
Cerkniškem jezeru.
a. Proces bo potekal v tesnem sodelovanju strokovnih služb (Notranjski regijski
park, Zavod RS za varstvo narave, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic
Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko
gozdarski zavod Ljubljana) ter ključnih deležnikov (lastniki zemljišč, Agrarne
skupnosti, lovci)
b. Strokovnjaki različnih institucij, tudi domačini in ribiči ugotavljamo, da se na
nekaterih območjih na presihajočem Cerkniškem jezeru (posebej pa ob
vodotokih) v sušnih letih pokosi preveč travišč. Cilj projekta je, da se definira
območja, na katerih se bodo puščali širši pasovi vegetacije, recimo z ukrepom
košnje na dve leti.
c. Cilj je, da lastniki zemljišč na presihajočem Cerkniškem jezeru za spremenjene
prakse košnje prejmejo vsaj toliko subvencij, kot so jih do sedaj z ukrepom
VTR.
ZAKAJ TO POČNEMO?
a. Ukrepanje pri podnebnih spremembah – voda se pregreva, zato je pomembno
skrbeti za obrežno vegetacijo, ki vodi in rastlinskim ter živalskim vrstam nudi
senco.
b. V preteklosti je bil poudarek predvsem na varovanju najbolj ogroženih vrst ptic.
Zdi se, da so ključni problemi rešeni, zato je zdaj čas, da se k ohranjanju
jezera pristopi kar se da celovito. To zahteva prilagojeno upravljanje na
posameznih mikro območjih (ustvarjanje mozaične krajine, ki bo ugodna za
vse živalske in rastlinske vrste jezera).
c. Ohranjanje trstišč prispeva k večji samočistilni sposobnosti presihajočega
Cerkniškega jezera – posebej tršca čisti težke kovine – čista voda pa je
strateška surovina. - Infrastruktura in naložbe:
a. Izgradnja parkirišča na Gorenjem Jezeru skupaj z Agrarno vaško skupnostjo
Gorenje Jezero. Domačini so sami identificirali zemljišče, na katerem bi bilo
smiselno urediti parkirišče, da se prepreči vožnja z motornimi vozili tam, kjer
avti domačinom povzročajo preglavice. Notranjski park je to zamisel umestil v
projekt, Evropska komisija pa se je z idejo strinjala. Po izteku projekta bodo
vaščani prevzeli parkirišče v upravljanje, pobrana parkirnina pa bo njihov
prihodek.
b. Vaščani več vasi okrog presihajočega Cerkniškega jezera so izrazili željo po
fizični omejitvi prometa v samem jezeru za tujce. V projektu imamo denar, da
se na željo domačinov fizični omejevalci prometa za ljudi, ki na jezero
prihajajo kot izletniki, tudi postavijo. Promet bo seveda neomejen za lastnike
zemljišč.
c. Nadgradili bomo ponudbo v Centru za obiskovalce z virtualnimi vsebinami.
d. Popolna prenova spletne strani Notranjskega parka s fokusom na pripravi
vtičnika za digitalno usmerjanje obiskovalcev, ki bo v prihodnosti omogočal
nadzor in preprečevanje prevelikega obiska zavarovanega območja.
- Dogodki in prireditve:
a. Za otroke in mladino (prednostno iz Občine Cerknica) bomo organizirali 3
brezplačne naravoslovne tabore.
b. Za cerkniške osnovnošolce bomo pripravili niz brezplačnih naravoslovnih dni.
c. V namen taborov in naravoslovnih dni bomo kupili tudi sodobno opremo za
doživljanje narave (daljnogledi, teleskopi, fotopasti…)
d. Vsako leto bomo organizirali ustvarjalni natečaj s tremi kategorijami.
e. Pripravili bomo pet razstav fotografij lokalnih fotografov.
f. Organizirali bomo Kino na prostem.
g. Z lokalnimi ustvarjalci bomo ustvarili lutkovno predstavo »Legenda o nastanku
Cerkniškega jezera«, ki bo za lokalne otroke in mladino na voljo brezplačno,
gostovala pa bo tudi po drugih krajih Slovenije. - Opravili bomo niz strokovnih raziskav, analiz, ekspertiz z različnih
področij.
a. Inštitut za raziskovanje Krasa: identifikacija velikosti jezera ob različnih
vodostajih s kartografskim prikazom – tega do zdaj ni naredil nihče (ne vemo
koliko je jezero veliko, ko na merilni postaji Dolenje jezero kaže recimo 4,5
metra). Do sedaj smo o tem le približno ugibali, za resno strokovno delo pa so
ti podatki nujno potrebni.
b. Monitoring rabe zemljišč: na osnovi sodobne tehnologije (satelitski posnetki,
dron) bomo opravili detajlno analizo rabe zemljišč na presihajočem
Cerkniškem jezeru. To bodo izhodiščni podatki za pripravo spremenjenih
kmetijsko-okoljskih ukrepov.
c. Raca kostanjevka in rjavovrati ponirek sta eni izmed najbolj ogroženih vrst v
Sloveniji. Občasno gnezdita tudi na presihajočem Cerkniškem jezeru,
rjavovrati ponirek celo samo tukaj. Strokovna raziskava o tem kje, kdaj, v
kakšnih pogojih ti dve vrsti gnezdita na CJ so ključni za populacijo teh dveh
vrst v Sloveniji.
d. V sodelovanju s privatnimi podjetji bomo iskali »close-to-market« rešitve
uporabnosti jezerske biomase na trgu. Predvidene so tri raziskave z oceno
smiselnosti investicije: uporaba biomase za kompostiranje, uporaba biomase
za v bioplinarni in uporaba biomase za nastilj živalim. - Mednarodno povezovanje
a. V projektu bomo intenzivno sodelovali sodelovali z bolgarsko podružnico
organizacije Birdlife.
b. Gostili bomo poljske strokovnjake, specializirane za proučevanje ponirka in
kostanjevke.
c. Načrtujemo obisk enega izmed angleških, francoskih ali nemških rezervatov. V
projektu je predvidena tudi obratna izmenjava izkušenj na terenu na CJ.
d. Na povabilo grških strokovnjakov načrtujemo izmenjavo izkušenj v severni
Grčiji, na Prespanskem jezeru, kjer so v zadnjih letih izvedli sorodne projektne
aktivnosti.
e. V projektu je predvidenih tudi niz konferenc, strokovnih srečanj in sestankov v
Sloveniji in v drugih evropskih državah.
-
-
-
-
-
