Vse več ur pred zasloni in vse manj časa na prostem pospešujejo razvoj kratkovidnosti
Če so bila očala pri otrocih nekoč prej izjema kot pravilo, danes v marsikaterem šolskem razredu skoraj ni več otroka, ki ne bi poznal sošolca s kratkovidnostjo. Oftalmologi po vsem svetu opozarjajo, da se soočamo z epidemijo kratkovidnosti, ki se širi hitreje kot kadarkoli prej.
Kratkovidnost ali miopija je danes ena izmed najpogostejših motenj vida pri otrocih in mladostnikih. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo do leta 2050 kratkovidna skoraj polovica svetovnega prebivalstva. Razlogov za porast je več, med najpomembnejšimi pa sta vse več časa pred zasloni in vse manj časa na prostem.
Otroštvo se seli za zaslone
Današnji otroci odraščajo drugače kot generacije pred njimi. Velik del prostega časa preživijo pred zasloni telefonov, tablic, računalnikov in televizorjev. Oči so pri tem ure in ure usmerjene v bližino, kar vpliva na razvoj očesa v obdobju rasti.
»Vse več otrok prihaja na preglede zaradi slabšega vida na daljavo. Eden od razlogov je gotovo spremenjen življenjski slog. Otroci veliko časa preživijo v zaprtih prostorih in pred zasloni, bistveno manj pa na dnevni svetlobi, ki ima pomembno zaščitno vlogo pri razvoju očesa,« pojasnjuje očesni kirurg Boštjan Drev, dr. med., iz Očesnega centra VIDIM.
Pri kratkovidnosti otrok dobro vidi predmete od blizu, slabše pa tiste, ki so oddaljeni. Težave se pogosto pokažejo v šoli, ko otrok ne vidi več dobro na tablo, ali pri športnih dejavnostih, ko težje sledi dogajanju na igrišču.
Dnevna svetloba ščiti oči
V zadnjih letih so številne raziskave pokazale, da ima čas, preživet na prostem, pomemben zaščitni učinek pred razvojem kratkovidnosti.
Strokovnjaki menijo, da dnevna svetloba spodbuja procese v očesu, ki zavirajo njegovo pretirano podaljševanje. Prav podaljšanje očesa pa je glavni vzrok za nastanek kratkovidnosti.
Zato oftalmologi staršem svetujejo, naj otroci vsak dan preživijo čim več časa zunaj, ne glede na letni čas: »Dve uri gibanja na prostem na dan sta lahko za otroške oči enako pomembni kot zdrava prehrana ali redna telesna dejavnost,« poudarja dr. Drev.
Kratkovidnost ni samo vprašanje očal
Marsikateri starši kratkovidnost razumejo predvsem kot potrebo po očalih ali kontaktnih lečah. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da višje stopnje kratkovidnosti pomenijo tudi večje tveganje za resne očesne bolezni pozneje v življenju.
Pri ljudeh z visoko kratkovidnostjo so pogostejši odstop mrežnice, glavkom, siva mrena in degenerativne spremembe na očesnem ozadju.
Zato danes cilj ni le popravljanje vida z očali, temveč tudi upočasnjevanje napredovanja kratkovidnosti v otroštvu.
Kako lahko starši pomagajo?
Čeprav vseh dejavnikov tveganja ni mogoče odpraviti, lahko starši veliko naredijo za zdrav razvoj otroškega vida.
Priporočljivo je:
- vsakodnevno gibanje in igra na prostem,
- omejevanje časa pred zasloni,
- redni odmori med učenjem in uporabo elektronskih naprav,
- upoštevanje pravila 20-20-20 (vsakih 20 minut pogled za 20 sekund v daljavo),
- redni pregledi vida.
Posebej pomembno je, da starši ne čakajo, da se otrok sam pritoži nad slabšim vidom. Otroci se namreč na postopno slabšanje vida pogosto prilagodijo in težav sploh ne prepoznajo.
Na katere znake morajo biti starši pozorni?
Znaki kratkovidnosti so lahko zelo subtilni. Med najpogostejšimi so:
- pripiranje oči pri gledanju na daljavo,
- približevanje televiziji ali zaslonu,
- težave pri branju napisov na tabli,
- pogosti glavoboli,
- utrujenost oči in slabša koncentracija.
Ob takšnih znakih je priporočljiv pregled pri strokovnjaku.
»Vid je eden izmed najpomembnejših čutov pri otrokovem razvoju, učenju in vsakdanjem življenju. Zato je pomembno, da morebitne težave odkrijemo pravočasno. Čim prej odkrijemo kratkovidnost, tem več možnosti imamo, da njeno napredovanje upočasnimo,« zaključuje dr. Drev.
-
-
-
-
-
