Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni: z učinkovitim zdravljenjem lahko bolniki živijo polno in aktivno življenje

. (foto: Pexels.com)

Po podatkih NIJZ je bilo leta 2023 v Sloveniji več kot 149.000 oseb s sladkorno boleznijo, kar je bilo za 3.920 več kot v letu 2022 in za 7.318 več kot v letu 2021. Sladkorna bolezen velja za »tihega ubijalca«, saj pogosto poteka brez bolečin in zgodnjih opozorilnih znakov, zaradi česar  jo številne osebe pred ali po postavitvi diagnoze zapostavljajo oziroma ne sledijo navodilom zdravstvenih strokovnjakov. Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, Lekarniška zbornica Slovenije želi povečati ozaveščenost o pomenu pravočasnega odkrivanja in celostnega obvladovanje bolezni

»V Sloveniji se zaradi sladkorne bolezni zdravi več kot 126.000 ljudi. Za primerjavo, to je več kot tretjina oziroma 37,1 % več kot leta 2010. Sladkorna bolezen je ena najpogostejših kroničnih bolezni sodobnega časa, ki zahteva stalno, multidisciplinarno in personalizirano obravnavo. To vključuje redno spremljanje glikemije, ustrezno farmakoterapijo in zdrav življenjski slog«, poudarja predsednica Lekarniške zbornice Slovenije mag. Darja Potočnik Benčič

Sladkorna bolezen tipa I se običajno pojavi v otroštvu ali mladosti zaradi avtoimunskega uničenja beta celic trebušne slinavke, kar vodi do popolnega pomanjkanja inzulina. Osebe s to obliko bolezni potrebujejo takojšnje zdravljenj z inzulinom, ob hkratni prehranski edukaciji in redni telesni dejavnosti. Sladkorna bolezen tipa II, ki predstavlja  več kot  90 % vseh primerov, se razvija počasi in je povezana z nezdravim življenjskim slogom, debelostjo, arterijsko hipertenzijo ter dislipidemijo in genetskimi dejavniki. Pri tem tipu bolezni telo inzulina ne proizvaja v zadostni količini ali pa ga ne uporablja učinkovito, kar vodi v kronično hiperglikemijo in sčasoma v poškodbe žil, živcev in organov. Med najpogostejšimi kroničnimi zapleti so bolezni srca in ožilja, diabetična nefropatija, retinopatija, diabetično stopalo in amputacije.

Asist. dr. Boštjan Martinc, nacionalni koordinator za diabetes pri Lekarniški zbornici Slovenije  dodaja: »Vloga magistrov farmacije  je ključna pri zagotavljanju celostne farmacevtske skrbi za osebe s sladkorno boleznijo. S strokovnim znanjem in svetovalnimi kompetencami farmacevti pomagamo osebam s sladkorno boleznijo razumeti pomen rednega spremljanja ravni glukoze, pravilne uporabe zdravil in pravočasnega ukrepanja ob spremembah stanja. Poseben poudarek namenjamo neprekinjenemu spremljanju glukoze v medcelični, ki omogoča natančnejše prilagajanje zdravljenja in s tem boljše dolgoročne izide. Magistri farmacije paciente učijo pravilne uporabe merilnih naprav, pomagajo pri interpretaciji rezultatov in svetujejo glede varne uporabe zdravil, vključno s prilagoditvami življenjskega sloga. magistri farmacije specialisti pa izvajajo farmakoterapijske preglede, optimizacijo zdravljenja glede na delovanje ledvic, starost in morebitne interakcije med zdravili, skladno z mednarodno priznanimi strokovnimi smernicami, ter sodelujejo z zdravniki pri optimizaciji zdravljenja. Na ta način farmacevtska skrb pomembno prispeva k zmanjšanju tveganja za zaplete, izboljšanju urejenosti glikemije ter k višji kakovosti življenja oseb s sladkorno boleznijo. Napredek na področju obvladovanja sladkorne bolezni je v zadnjih letih res velik in vključuje nova zdravila ter nove merilnike za neprekinjeno spremljanje ravni glukoze v medceličnini.«

Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni Lekarniška zbornica Slovenije znova poudarja, da je zgodnje odkrivanje, interdisciplinarna obravnava in farmacevtska podpora temelj uspešnega obvladovanja bolezni. »Zdravljenje sladkorne bolezni ni omejeno le na farmakoterapijo, temveč vključuje celosten pristop k zdravju – uravnoteženo prehrano, telesno dejavnost, urejeno spanje in duševno ravnovesje,« sklene mag. Darja Potočnik Benčič.