Na nedavni konferenci Lekarniške zbornice Slovenije je predsednica mag. Darja Potočnik Benčič jasno opozorila na razmere, ki ogrožajo dostopnost do zdravil in farmacevtskih storitev v Sloveniji. Pomanjkanje kadra, preobremenjenost zaposlenih in zapiranje lekarn najbolj občutijo prav starejši in kronični bolniki, torej tisti, ki so na pomoč farmacevta pogosto življenjsko vezani.
- Gospa Potočnik Benčič, zakaj je danes dostopnost do lekarn vse bolj ogrožena?
Slovenske lekarne že dlje časa delujejo z vse večjimi kadrovskimi primanjkljaji. Danes v sistemu na primarni ravni primanjkuje okoli 500 magistrov farmacije, kar pomeni, da vsak zaposleni dela za več kot enega človeka. Posledica tega so krajši odpiralni časi, daljše čakalne vrste v lekarnah in vse pogosteje se pripeti tudi najhuje – zapiranje lekarn. Zapiranje lekarn v manjših krajih, kot je to primer Zadobrova, pomeni drastično podaljšanje razdalje do najbližje lekarne in lekarniške oskrbe. To posebej prizadene starejše, ki težje dostopajo do bolj oddaljenih lokacij.
- Starejši ljudje pogosto jemljejo več zdravil. Kako vpliva kadrovska podhranjenost na njihovo varnost?
Farmacevti nimamo več dovolj časa za celovito obravnavo pacientov, kar pomeni, da marsikateri starejši bolnik ne prejme pregleda zdravil, ki jih jemlje. Več kot 200.000 ljudi v Sloveniji uporablja pet ali več zdravil hkrati, s tem pa se znatno poveča tveganje za medsebojno delovanje zdravil, neželene učinke ali napačno uporabo. Vse to lahko preprečimo s pregledom uporabe zdravil oziroma z ustrezno obravnavo, za katero pa potrebujemo dovolj časa in strokovni kader. z lekarniškimi storitvami zagotovimo največjo možno varnost in učinkovitost uporabe zdravil.
- Ali so rešitve na ravni države že v pripravi?
Delno. Pozdravljamo uvedbo specializacij in priznavanje dodatnih znanj, vendar to ne bo dovolj, če se ne bo priznalo tudi potrebnega števila zaposlenih ter vrednosti storitev, ki jih lekarne dejansko opravljajo. Lekarniška zbornica je pripravila normative v lekarniški dejavnosti, tako za zunanje kot za bolnišnične lekarne. nabor storitev v lekarni se širi, seveda zaradi potreb pacientov. Lekarniški farmacevti se zavedajo, da je njihovo poslanstvo skrb za paciente, zato opravijo številne dodaten storitve. Te zahtevajo veliko strokovnega znanja in časa, a danes niso ustrezno ovrednotene.
- Na konferenci ste omenili tudi izčrpanost zaposlenih. Kako ta vpliva na delovanje lekarn?
Zaradi dolgotrajnega pritiska in slabega plačila zaposleni pogosto izgorevajo. Nekateri gredo na dolgotrajno bolniško, drugi zapustijo poklic in iščejo delo drugje, v industriji in farmacevtski tehniki. Takšni odhodi vodijo v še večjo preobremenjenost preostalih zaposlenih in ustvarjajo začaran krog, ki se brez odločnih sistemskih sprememb ne bo prekinil.
- Kakšno prihodnost si želite za slovensko lekarniško dejavnost?
Srčno si želim, da bi lekarne ostale dostopne vsem, ne glede na to, ali živijo v mestih ali na podeželju in ali gre za mlade ali stare. Želim si, da bi lahko vsakdo prejel strokovno obravnavo, kadar jo potrebuje in da bi lekarništvo ostalo poklic, v katerem ljudje z veseljem delajo. Treba se je zavedati, da za to potrebujemo priznanje vrednosti našega dela, ne le v besedah, temveč v konkretnih ukrepih in spremembah. To dolgujemo tudi vsem starejšim, ki so gradili ta sistem in danes potrebujejo našo podporo.
-
-
-
-
-
