Požarna sezona je bila v Sloveniji leta 2025 bolj zmerna kot v mnogih drugih evropskih državah, čeprav so bile podnebne razmere izjemno neugodne. Število požarov je ostalo v večletnem povprečju, vendar je bila skupna požgana površina še vedno večja kot leto prej. Primerjava s prejšnjimi leti kaže na izboljšanje sistema spremljanja in hitrosti odzivanja gasilcev, čeprav tveganje ekstremnih sezon, kot je tista leta 2022, še vedno ostaja.
Požarna sezona v Sloveniji
Po podatkih Zavoda za gozdove je bilo v Sloveniji leta 2025 požganih okoli 143 hektarjev zemljišč. To je znatno povečanje v primerjavi z letom 2024, ko je bilo skupaj požganih manj kot 100 hektarjev. Kljub temu je bilo stanje nekajkrat boljše kot leta 2022, ko je velik požar na Krasu opustošil več kot 2000 hektarjev in postal največji v novejši slovenski zgodovini.
Leta 2025 ni bilo človeških žrtev, niti med civilisti niti med gasilci, kar velja za največji uspeh sistema zaščite. Največji posamezni požar se je zgodil februarja na vojaškem poligonu Poček in je prizadel okoli 143 hektarjev. Poleti, ko so razmere za požare najbolj kritične, v Sloveniji ni bilo večjih gozdnih požarov, večina incidentov pa je zaradi hitrega odziva gasilcev ostala pod nekaj hektarji.
Sistem požarne obrambe se je zanašal na kombinacijo novih gasilskih letal Air Tractor, ki so v uporabi od leta 2023, in posodobljenega omrežnega sistema kamer in brezpilotnih letal. Letala so v letih 2024 in 2025 posredovala v več deset primerih, brezpilotna letala in video nadzor pa so omogočili zgodnje odkrivanje in preprečevanje širjenja manjših požarov. Gasilci so bili v poletnih mesecih v polni pripravljenosti, dodatne sile pa so bile razporejene na zahodu države, zlasti na Krasu. Ti ukrepi so omogočili, da se požari v večini primerov lokalizirajo takoj po izbruhu.
Požarna sezona v Evropi
Na evropski ravni je bilo leto 2025 med najslabšimi v novejši zgodovini. Do septembra je v EU pogorelo skoraj 986.000 hektarjev, kar je več kot trikrat več kot 227.000 hektarjev leta 2024. Ta obseg požarov se je približal rekordnemu letu 2022 in pokazal, koliko podnebne spremembe podaljšujejo in intenzivirajo sezono.
Najbolj prizadeta je bila Španijaz več kot 380.000 hektarji požganih površin, medtem ko je Portugalska zabeležila približno 263.000 hektarjev, kar je dvakrat več kot v prejšnjih letih. Močno poškodovane so bile tudi Grčija, Italija in Romunija. V mnogih državah je bilo evakuiranih na tisoče ljudi, poročali pa so o več desetinah smrtnih žrtev. Slovenija se je v primerjavi s to lestvico odrezala razmeroma dobro. Čeprav je bilo požgano območje nekoliko večje kot leta 2024, je sistem hitrega odzivanja preprečil resnejše posledice in pokazal učinkovitost preventivnih ukrepov.
Slovenija je v letu 2025 doživela rahlo povečanje požganih površin v primerjavi s prejšnjo sezono, vendar brez večjih posledic in človeških izgub. To je mogoče pripisati posodobitvi sistema, uvedbi letalskih sil in nadzornih tehnologij ter dobro organizirani gasilski mreži. Medtem ko je Evropa kot celota doživela eno najbolj uničujočih požarnih sezon v zgodovini, se je Slovenija izkazala za bolj odporno in pripravljeno kot v prejšnjih letih. Sodobni sistemi za odkrivanje požara, kot tudi kamere in drugi nadzorni sistemi, ki lahko pomagajo gasilskim postajam v realnem času, kdaj in kje se požar začne, pomagajo pri zgodnjem prepoznavanju požara. S sodobno gasilsko opremo so takšni sodobni detektorji ključnega pomena v boju proti velikim požarom.
Promocijsko sporočilo
-
-
-
-
-
