Bi prepoznali spletnega goljufa?
Spletne goljufije so Slovence lani stale 40,4 milijona evrov, število kibernetskih incidentov pa se je povečalo za 35 odstotkov.
»Zanima me vaš izdelek. Plačilo sem že uredil, vi morate samo še potrditi prejem denarja.« Tako sporočilo se lahko zdi začetek običajne spletne prodaje, v resnici pa je lahko prvi korak do izpraznjenega bančnega računa. Spletni goljufi namreč ne ciljajo le na kupce, temveč tudi na prodajalce. Na največjem slovenskem spletnem oglasniku bolha.com opozarjajo, da postajajo prevare vse bolj prepričljive, zato je pomembno, da uporabniki pravočasno prepoznajo opozorilne znake.
Spletne goljufije povzročajo vse večjo škodo
Po podatkih Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT so v letu 2025 obravnavali 6.196 kibernetskih incidentov, kar je 35 odstotkov več kot leto prej. Med njimi je bilo 1.995 primerov spletnega ribarjenja oziroma phishing napadov, pri katerih skušajo goljufi pridobiti gesla in bančne podatke. Po podatkih policije je skupna prijavljena škoda zaradi spletnih goljufij lani dosegla 40,4 milijona evrov, kar je 33 odstotkov več kot leto prej.
Na bolha.com poudarjajo, da so spletne goljufije širši družbeni problem, ki zahteva sodelovanje spletnih platform, varnostnih institucij in uporabnikov.
»Goljufi izkoriščajo predvsem zaupanje in željo ljudi, da bi nakup ali prodajo opravili čim hitreje. Pogosto ustvarijo vtis, da je vse že dogovorjeno in da mora uporabnik narediti samo še zadnji korak. Prav ta pa je lahko usoden, če pomeni klik na lažno povezavo ali razkritje bančnih podatkov,« opozarja Klemen Petelin, vodja marketinga na bolha.com.
Ko kupec postane goljuf
Ena izmed značilnih prevar se začne kmalu po objavi oglasa. Prodajalca kontaktira domnevni kupec, ki se hitro odloči za nakup in sporoči, da bo organiziral prevzem s kurirsko službo. Nato mu pošlje povezavo do lažne spletne strani, podobne uradni strani dostavne službe, kjer naj bi prodajalec za prejem denarja vnesel podatke o bančni kartici.
Kako razširjene so tovrstne prevare, kažejo tudi podatki policije, ki je samo do avgusta lani obravnavala približno 230 prijav goljufij pri spletni prodaji, s skupno škodo več kot 230.000 evrov. V celotnem letu 2024 je bilo takih prijav 70.
Da so posledice lahko resne, opozarjajo tudi pri projektu Varni na internetu. Med dokumentiranimi primeri je zgodba prodajalke otroškega vozička, ki je po vnosu podatkov na ponarejeno spletno stran ostala brez 1.500 evrov.
Na bolha.com zato poudarjajo, da za prejem običajnega bančnega nakazila ni treba posredovati številke plačilne kartice, varnostne kode CVV/CVC ali potrjevati plačil prek povezav neznanih kupcev.
Goljufi govorijo vse boljšo slovenščino
Prepoznavanje spletnih prevar postaja zahtevnejše. Če so bila nekoč sumljiva sporočila pogosto polna slovničnih napak, danes umetna inteligenca goljufom omogoča pripravo prepričljivih sporočil in ponarejenih spletnih strani, ki posnemajo znana podjetja, dostavne službe in spletne platforme.
Goljufi pogosto ustvarjajo tudi občutek nujnosti in uporabnike prepričujejo, da morajo plačilo potrditi takoj, sicer bo nakup preklican.
»Danes se ne moremo več zanašati samo na to, da bomo goljufa prepoznali po slabi slovenščini. Prevare postajajo vse bolj dovršene, zato uporabnikom svetujemo posebno previdnost, kadar jih nekdo preusmerja na zunanje spletne strani ali zahteva podatke, ki jih za prodajo sploh ne potrebuje,« poudarja Petelin.
Komunikacija naj ostane znotraj bolha.com
Goljufi uporabnike pogosto preusmerjajo na WhatsApp, Viber ali SMS-sporočila, kjer se lažno predstavljajo kot kupci, dostavne službe ali podpora bolha.com. Na spletnem oglasniku zato svetujejo, naj vsa komunikacija poteka znotraj platforme.
Na bolha.com redno nadgrajujejo varnostne mehanizme, odstranjujejo sumljive oglase in sodelujejo s pristojnimi organi. Za dodatno zaščito priporočajo uporabo storitve BREZ SKRBI, pri kateri plačilo in dostava potekata znotraj platforme.
Pet opozorilnih znakov spletne prevare
Na bolha.com uporabnikom svetujejo posebno previdnost, kadar:
- Kupec želi takoj zaključiti nakup, ne da bi ga zanimale podrobnosti o izdelku.
- Prejmete povezavo za prevzem denarja, na kateri morate vnesti podatke bančne kartice.
- Kupec vztraja pri komunikaciji zunaj bolha.com, denimo prek WhatsAppa ali Viberja.
- Nekdo zahteva gesla, varnostne kode ali podatke o kartici, čeprav jih za nakup oziroma prodajo ne potrebuje.
- Nekdo vas sili v hitro odločitev in grozi, da bo plačilo ali dostava sicer preklicana.
Ob sumu prevare je treba prekiniti komunikacijo in prijaviti sumljivega uporabnika ali oglas. Če ste že razkrili bančne podatke, nemudoma obvestite svojo banko.
Bi prepoznali spletnega goljufa?
Na bolha.com so pripravili tudi varnostni kviz, s katerim lahko uporabniki na praktičnih primerih preverijo, kako dobro poznajo najpogostejše spletne prevare, lažna sporočila in poskuse pridobivanja osebnih podatkov.
Varnostni kviz je dostopen na povezavi:
https://www.bolha.com/info/varnostni-kviz
Dodatni nasveti za varno trgovanje so na voljo na https://www.bolha.com/blog/varnost.
Na bolha.com ob tem opozarjajo na najpomembnejše pravilo: če morate za prejem denarja razkriti podatke svoje bančne kartice, gre lahko za poskus prevare.






