Zakon o detektivski dejavnosti, ki je trenutno v postopku sprejemanja, prinaša spremembe, ki lahko pomenijo konec detektivske dejavnosti, kot jo poznamo že več kot 30 let. »Kot detektivka z 18-letnimi izkušnjami na tem področju v Sloveniji in mednarodno opozarjam, da bo nova zakonodaja uvedla omejitve, ki bodo drastično spremenile način, kako detektivi opravljamo svoje delo, s čimer bomo izgubili možnost učinkovitega izvajanja naše dejavnosti,« pove priznana detektivka in strokovnjakinja za varnostne strategije Bernarda Škrabar Damnjanović.
Ključni problem je omejitev osebne zaznave, ki predstavlja temelj detektivskega dela tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Naša dejavnost se v veliki meri opira na zbiranje informacij in opazovanje, še posebej pri odkrivanju delovnopravnih kršitev, kot so zlorabe bolniškega staleža, povračila potnih stroškov, zlorabe delovnega časa ter druge disciplinske kršitve. Z obrazložitvijo člena osebnega zaznave v novem zakonu se detektivom dinamično opazovanje postavlja pod izjemo, kar pomeni, da bo naše delo v praksi v večini omejeno zgolj na statično opazovanje. To pa ni dovolj za učinkovito detektivsko delo, kjer je potrebno ugotoviti celotno dejansko stanje. Nadalje zakon navaja, da detektiv po zaznani kršitvi preneha s svojim delom. Ob tem pripominjamo, da detektiv ni odvetnik in v večini tudi ne pravnik, da bi sam lahko presodil, ali je neko dejanje kršitev ali ne, to se ugotavlja v nadaljnjem disciplinskem postopku. Prav tako pa velja pripomniti, da mora za učinkovitost nadaljnjega postopka detektiv zbrati več dokaznega gradiva, iz katerega so razvidne težje in/ali ponavljajoče se kršitve, kar pa mu ta dikcija lahko onemogoča.
Pomembno je, da tako normativno-pravno kot metodološko-operativno nikakor ne moremo enačiti osebno zaznavo detektivov s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, ki jih izvaja policija. Detektivi nimamo pristojnosti niti pooblastil, ki bi omogočale izvajanje tajnih preiskovalnih ukrepov, kot so prisluškovanje, GPS sledenje ali uporaba drugih tehničnih pripomočkov, ki jih uporablja policija. Prav tako gre za popolnoma drug dokazni standard. Naša dejavnost ne zajema vsesplošnega in neprekinjenega opazovanja in je omejena zgolj na opazovanje javno dostopnih krajev in oseb v javnem prostoru, brez poseganja v zasebnost. S pridobljenimi informacijami detektiva si o opazovani osebi ni mogoče ustvariti podobe o njegovem življenju, ampak gre izključno za ciljno osebno zaznavo, s katero detektiv dokumentira samo konkretne kršitve, ki jih oseba izvede.
Omejitev izvajanja dinamičnega opazovanja bo močno vplivala na kakovost njihovih preiskav, saj bodo naročniki ostali brez možnosti, da bi pridobili dokaze o kršitvah, kar bo nedvomno vodilo do velike premoženjske škode v gospodarstvu.
Pravna negotovost, ki jo prinaša nova zakonodaja, bo ogrozila sposobnost detektivov, da učinkovito ščitijo interese naročnikov v delovnopravnih postopkih, kjer je ravno osebna zaznava ključno dokazno sredstvo. Detektivi so ključni pri preiskovanju zlorab delovnopravnih pravic, kot so zlorabe bolniškega staleža, zlorab delovnega časa, notranjih tatvinah ali kršitve konkurenčne klavzule. Brez možnosti pridobivanja zanesljivih dokazov na podlagi dinamičnega opazovanja bodo detektivske storitve postale neučinkovite, delodajalci pa bodo izgubili možnosti, da se zaščitijo pred škodljivimi praksami.
Poudariti želim, da smo detektivi v Sloveniji v zadnjih 30 letih delovali praktično brez kršitev zakonodaje ali očitkov o neupravičenem poseganju v zasebnost. Detektivska poročila imajo ključno vlogo v številnih postopkih. Z omejevanjem njihovega dela, ki bo praktično onemogočalo učinkovito pridobivanje dokazov, bo prišlo do zmanjšanja možnosti za poštene postopke, kar bo imelo resne posledice za naročnike njihovih storitev v gospodarstvu in javnem sektorju.
Če bo predlagani zakon sprejet v tej obliki, bo to usodno vplivalo na delovanje detektivov v Sloveniji. Opozarjamo, da bo takšen zakon prinesel nepopravljivo škodo za detektivsko panogo in pravno varnost v Sloveniji, obenem pa zmanjšal konkurenčnost slovenskih podjetij in onemogočil zaščito pred zlorabami delovnopravnih pravic.